Avto.info

Vpliv politike na avtomobilsko industrijo

Nemški način reševanja čeških problemov

Standard Superior

Standard Superior

Avtor: Foto: Mercedes-Benz, NSU, Volkswagen, Porsche in arhiv Josefa Ganza
Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov Prototipni NSU-Porsche Typ 32

Prototipni NSU-Porsche Typ 32

Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov Prototipni Mercedes-Benz W17

Prototipni Mercedes-Benz W17

Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov Ferdinand Porsche in prototipni hrošč leta 1937

Ferdinand Porsche in prototipni hrošč leta 1937

Ferdinand Porsche in Josef Kales (zadolžen za razvoj pogonskega motorja) leta 1937

Ferdinand Porsche in Josef Kales (zadolžen za razvoj pogonskega motorja) leta 1937

Prototip W30 (1936/37)

Prototip W30 (1936/37)

Predserijski hrošč leta 1938

Predserijski hrošč leta 1938

Mercedes-Benz 130 H

Mercedes-Benz 130 H

Mercedes-Benz 170 H

Mercedes-Benz 170 H

Vpliv politike na avtomobilsko industrijo: Nemški način reševanja čeških problemov

Zgodnja trideseta leta prejšnjega stoletja na območju tedanje Nemčije niso zaznamovali samo politični nemiri in kasnejši posledični vzpon nacistov, zaznamoval jih je tudi eden izmed najbolj odmevnih sodnih procesov v zgodovini avtomobilske industrije.

Na sredini leta 1932 je Wilhelm Gutbrod, tedanji lastnik leta 1926 ustanovljene nemške motociklistične znamke Standard, navezal stike z nemškim konstruktorjem (Josef Ganz) leta 1931 predstavljenega prototipa majhnega, cenovno dostopnega ljudskega avtomobila, ki se je takratni publiki predstavil kot 'Maikäfer' (majski hrošč). Očitno je bilo srečanje nemškega industrialca in mladega nemškega juda uspešno, ker se je v jeseni leta 1932 pojavil prvi vozni prototip avtomobila, ki so ga pri znamki Standard oglaševali kot pravega 'volkswagna' (ljudsko vozilo).

Med posebnostmi tega avtomobila velja omeniti sredinsko nameščeni 0,4-litrski dvotaktni bencinski 2-valjnik (8,8 kW/12 KM) ter posamično obešenje vseh štirih koles, medtem ko je cevna nosilna platforma izvedena po načelih, ki jih je predstavil znani češkoslovaški inženir Hans Ledwinka, ki ga povezujemo predvsem z avtomobili prestižne znamke Tatra. Karoserija, ki spominja na kasnejšega serijskega 'hrošča', je bila izdelana ob uporabi lesa in usnja. V februarju leta 1933 so obiskovalci tedanjega berlinskega avtomobilskega salona na razstavnem prostoru podjetja Standard Fahrzeugfabrik lahko občudovali prototipni primerek modela superior, ki takrat ni ravno najbolj navdušil obiskovalcev.

V septembru leta 1933 se je pojavil serijski standard superior z nekoliko večjo medosno razdaljo ter rahlo spremenjeno karoserijo, ker je Ganz ob razvoju serijske verzije upošteval kritike, izrečene ob predstavitvi prototipa. Avtomobil so oglaševali kot najcenejše in najhitrejše nemško ljudsko vozilo. Prve težave za znamko Standard so se pojavile že leta 1934, ker se je Adolf Hitler takrat pričel bolj resno ukvarjati z vizijo njegovega ljudskega avtomobila, znanega tudi po imenu 'KdF-Wagen'. Zato so nacisti takrat vsem nemškim proizvajalcem avtomobilov prepovedali uporabo imena volkswagen v avtomobilskem marketingu.

Za precej hujše težave so poskrbeli predstavniki tedaj še češkoslovaške znamke Tatra, ki so že leta 1933 na nemškem okrajnem sodišču v Ludwigsburgu vložili odškodninsko tožbo, kjer so od podjetja Standard Fahrzeugfabrik zahtevali 1 milijon tedanjih Reichsmark odškodnine zaradi nedovoljenega kopiranja in kraje njihove intelektualne lastnine. Wilhelm Gutbrod se na začetku ni pustil motiti pri izdelavi njegovih avtomobilov, vendar je na koncu le popustil, ker je nemško sodišče na koncu ugodilo predstavnikom znamke Tatre. Tako se je proizvodnja modela superior zaključila že leta 1936, po približno 500 izdelanih primerkih iz prve in približno 1500 primerkih izdelanih vozil iz druge serije.

Nelagodje, ki sta ga takrat občutila Ganz in Gutbrod, je ob takšni razsodbi, ki je podpirala češkoslovaško mnenje, doletelo tudi Ferdinanda Porscheja ter tedanje konstruktorje pri znamki Mercedes-Benz, ker so v Stuttgartu že leta 1931 izdelali serijo dvanajstih 'volkswagnov', ki so znani kot prototipna vozila iz serije W17. Leta 1933 so Nemci 'splovili' serijske ljudske mercedes-benze iz serij W23, W28 in W30, ki so znani kot modeli 130 H, 150 H in 170 H. Te 'volkswagne' so v Stuttgartu izdelovali do pričetka druge svetovne vojne. Z razvojem podobnega ljudskega modela se je takrat še v okviru NSU-Porsche pogodbe ukvarjal tudi Ferdinand Porsche, ki je kasneje priznal, da so nanj pri kasnejšem razvoju Volkswagnovega 'hrošča' močno vplivale ideje, ki jih je pred tem pri prototipih in pri serijskih tatrah že predstavil legendarni Hans Ledwinka.

Prve težave za Ferdinanda Porscheja so se pojavile že v januarju leta 1933, ko so nacisti potihoma poskrbeli za anulacijo njegove NSU-Porsche pogodbe, kasneje je dobil tudi sodni poziv, ker so predstavniki znamke Tatra na prej omenjenem sodišču sprožili dve dodatni tožbi, z eno so zagrozili Porscheju, drugo vabilo za obravnavo na sodišču je romalo v Stuttgart na sedež družbe Mercedes-Benz. Porsche je vedel, da v primeru ugodne rešitve tožbe za znamko Tatra, ne bo mogel izpolniti vseh pogojev za sodelovanje na razpisu za 'KdF-Wagen', ker bi bilo vozilo zaradi dodatnih stroškov (izplačilo licence ali odškodnine) na koncu občutno dražje od obljubljene prodajne cene, ki jo je postavil Adolf Hitler. Baje ga je Hitler takrat pomiril, ker mu je zagotovil, da bodo nekako že rešili to težavo …

In leta 1938 so jo tudi rešili, s priključitvijo tedanje Češkoslovaške v veliki nemški rajh. Baje so Nemci takrat takoj poskrbeli za zaustavitev proizvodnje osebnih vozil pri znamki Tatra. Nov epilog je kasneje dobila tudi Tatrina tožba proti predstavnikom nemške avtomobilske industrije, ker so nacisti leta 1941 razveljavili prvotno razsodbo na nemškem okrajnem sodišču v Ludwigsburgu in na vrhovnem nemškem sodišču ponovili proces, kjer je seveda na koncu zmagala 'pravica', ker so Ferdinanda Porscheja in znamko Mercedes-Benz oprostili vseh obtožb s strani znamke Tatra. Čehoslovaki so do zadoščenja prišli šele leta 1961, ko jim je znamka Volkswagen po povojni ponovitvi procesa izplačala približno 3 milijone tedanjih nemških mark odškodnine.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov