Rüsselsheim. Kolo praznuje častitljiv rojstni dan: letos se pri Oplu s ponosom spominjajo 130-letnice začetka proizvodnje koles, ki je imela ključno vlogo pri vzponu znamke v prvih letih podjetja. Po tem, ko so spomladi leta 1886 sestavili prvo kolo z večjim prednjim in manjšim zadnjim obročnikom ('penny farthing'), je Opel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja postal največji proizvajalec koles na svetu. Celo huda gospodarska kriza v letu 1929 ni ustavila uspešnega kolesarskega poslovanja. Kljub temu je Opel to svojo poslovno enoto decembra leta 1936 prodal nemškemu proizvajalcu koles in avtomobilov NSU ter svojo pozornost v celoti posvetil proizvodnji avtomobilov.
Trajalo je približno 75 let, da se je Opel vrnil k svojim kolesarskim koreninam – vsaj nekoliko. Leta 2012 je proizvajalec iz Rüsselsheima z do okolja prijazno oblikovalsko študijo RAD e vzpostavil most med nekdanjo tradicijo in sedanjostjo. Kolo z električnim pogonom je bilo obenem vizija kolesa prihodnosti, saj bodo imela e-kolesa v dobi urbanizacije in alternativne mobilnosti čedalje pomembnejšo vlogo.
Adam Opel je dobil navdih na poslovni poti v Pariz
23 let po ustanovitvi podjetja – do takrat so pri Oplu izdelovali samo šivalne stroje – se je Adam Opel leta 1885 vrnil s poslovne poti v Pariz. Do tega obiska francoske prestolnice je bila zanj to novotarija z velikim prednjim kolesom. Kaprica, ki bo izginila prav tako hitro, kot se je pojavila.” Po obisku Pariza je bila ta izjava hitro pozabljena. Cvetoča trgovina s kolesi v Franciji in razcvet kolesarstva v Angliji sta Oplu dala misliti. Posamezne dele je naročil v Angliji in na veliko
veselje svojih sinov začel sestavljati svoje prvo kolo z velikim prednjim obročnikom. Leta 1886 je Opel prodal svoje prvo kolo – in zagnal proizvodnjo koles v svojem podjetju.
Samo leto za tem je začel Opel izdelovati tricikle in kolesa z manjšimi obročniki, ki so jim rekli tudi 'varna kolesa'. Njegov sin Karl je pripeljal takšno kolo s študijskega potovanja, na katerega se je zaradi proučevanja proizvodnje koles odpravil v Sheffield v Angliji. 'Varno kolo' je imelo dva skoraj enako velika obročnika in ga je bilo znatno laže voziti kot kolo z velikim prednjim obročnikom, obenem pa je kolesar v primeru padca padel z znatno manjše višine. Prevzet nad množicami udeležencev na angleških kolesarskih dirkah se je Karl po povratku podal na start dirke v botaničnem vrtu Palmengarten v Frankfurtu – in kar takoj osvojil prvo zmago.
Vzpon do največjega proizvajalca koles na svetu
Sledil je nezadržen plaz. S svoje prve zmage v Frankfurtu je Karl domov prinesel kar pet naročil za kolesa, nadaljnja dirkaška zmagoslavja pa so število naročil še povečala. Samo leta 1889 so z Oplovimi kolesi zmagali na 240 kolesarskih dirkah, med katerimi je bilo tudi 13 prvenstev. 20. julij 1889 je bil prelomni datum za prepoznavnost Oplovih koles. Tega dne je August Lehr, eden najuspešnejših kolesarskih dirkačev svojega časa, z Oplovim kolesom z velikim prednjim obročnikom zmagal na
'Svetovnem prvenstvu' v Londonu – ta zmaga pa je zmanjšala angleški vpliv na kolesarsko industrijo in dala zagon Oplovim kolesom. Izvirnost in podjetni duh bratov Opel sta ujeta na fotografiji iz leta 1895, na kateri je ovekovečen posebni model s petimi sedeži – 'petorček'.
Uspešna so bila tudi naslednja leta. Po smrti očeta Adama leta 1895 so Oplovi sinovi leta 1899 izdelali prvi avtomobil, obenem pa so nadaljevali s proizvodnjo koles. Do dvajsetih let prejšnjega stoletja so s svojimi kolesi redno opremljali najboljše kolesarje na svetu, ki so Oplu prikolesarili številne zmage. Ker se je povpraševanje po kolesih še povečevalo, so pri Oplu poskrbeli za pomembno spremembo v proizvodnji: leta 1923 so kot prvo nemško podjetje v proizvodnjo koles uvedli tekoči trak. S tekočega traku je novo kolo pripeljalo vsakih sedem sekund. Zmanjšanje proizvodnih stroškov je omogočilo tudi znižanje cen za kupce, kolesa pa so postala dostopno prevozno sredstvo za veliko večji del prebivalstva. Že leta 1925 je Opel postal največji proizvajalec koles na svetu, leto pozneje pa je s tekočega traku zapeljalo milijonto Oplovo kolo.
Sprememba konec tridesetih let: Opel proda svoje kolesarske posle podjetju NSU
V naslednjih letih pa se je moralo vzpenjajoče se podjetje soočiti z nekaj udarci. Po smrti Oplovih sinov Karla in Heinricha leta 1927 in 1928 sta brata Wilhelm in Fritz po plačilu dvakratnega davka na dediščino zašla v finančne težave. Ko jima je zmanjkalo denarja za obnovo proizvodnega obrata, ki je vedno deloval s polno zmogljivostjo, sta Wilhelm in Fritz poiskala kupca. Prevzem s strani družbe General Motors, največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, se je zgodil v najboljšem možnem
trenutku. Septembra 1929 je I.J. Reuter postal prvi Američan na položaju generalnega direktorja Opla, brata Wilhelm in Fritz Opel pa sta postala člana nadzornega sveta.
Samo mesec dni pozneje, 29. oktobra 1929, se je prodaja izkazala za ekstremno modro odločitev. Zaradi zloma borze na Wall Streetu, ki je v zgodovini znan kot 'črni torek', je šlo v stečaj nešteto podjetij. A dolgoletna gospodarska kriza cvetoči proizvodnji Oplovih koles ni škodila zaradi različnih vzrokov: podružnica korporacije GM je bila ob začetku krize dobro opremljena, po gospodarski krizi je bilo povpraševanje po kolesih še večje in število nezaposlenih se je zmanjšalo zaradi ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, tako da si je lahko kolo privoščilo vse več ljudi.
A proizvajalci so se že pred časom odločili, da se bodo osredotočili izključno na avtomobile: “Da bi sprostili vse razpoložljive moči za motorizacijo, ki ji bomo odslej posvetili vso svojo energijo,” je vodstvo podjetja pojasnilo odločitev uprave in nadzornega sveta družbe Adam Opel AG, da konec leta 1936 proizvodnjo koles proda podjetju NSU. 15 februarja 1937 so izdelali zadnje Oplovo kolo in tako zaključili več kot 50-letno tradicijo, obseg proizvodnje v tem času pa je znašal približno 2,6 milijona koles.
Povezava tradicije in inovacij: do okolja prijazna študija RAD e
Skoraj 75 let pozneje se je Opel vrnil h koreninam. Do okolja prijazno oblikovalsko študijo RAD e so predstavili marca 2012 na avtomobilskem salonu v Ženevi. V letu 150. obletnice znamke je inženirje navdihnilo vozilo iz bogate Oplove zgodovine, motocikel Motoclub 500 iz leta 1928. Tako kot legendarni motocikel, ki je bil med drugim priljubljen tudi zaradi ognjeno rdečih pnevmatik, je okvir kolesa RAD e izdelan iz elementov iz stisnjenega jekla. Oblikovni jezik konceptnega kolesa razkriva
tudi poteze dve Oplovih osebnih vozil: okvir v obliki bumeranga je zelo podoben oblikovanju prednjega dela Ampere in Zafire Tourer.
Od prvega kolesa z velikim prednjim obročnikom do koncepta RAD e: Oplova kolesarska tradicija, ki se je začela že leta 1886, je v tem času premagala izjemno razdaljo. Niso se spremenila le vozila, drugačne so tudi potrebe družbe: ker vse več ljudi živi v mestih, bo v prihodnje še bolj pomembna kar se da velika pestrost izbire prevoznih sredstev. Zato so tudi za avtomobilske proizvajalce, kot je Opel, edina stalnica spremembe. Opel nenehno dopolnjuje svojo paleto klasičnih vozil ter s skupnostjo CarUnity, ki vzpodbuja skupno rabo vozil, platformo za skupne vožnje flinc in smelimi koraki proti avtonomni vožnji postaja tudi ponudnik alternativne mobilnosti.
Oplov izvršni direktor dr. Karl-Thomas Neumann je navdušen kolesar. Pred kratkim se je srečal z uredniki nove revije Bike Bild in se za zanimivo zgodbo v prvi številki z novinarji podal na Feldberg v gorovju Taunus. Od 31. avgusta si jo lahko preberete v novi nemški reviji Bike Bild.
