Ferdinand Porsche in dirkač Hans Stuck ob dirkalniku koncerna Auto Union na Veliki nagradi Čehoslovaške leta 1934
V medijih boste lahko našli nešteto člankov, kjer njihovi pisci pridno malikujejo uspehe legendarnih nemških 'srebrnih puščic' (dirkalniki iz koncernov Auto Union in Mercedes-Benz) pred drugo svetovno vojno, seveda pa ob tem obvezno 'pozabijo' omeniti vpliv Adolfa Hitlerja na nastanek tedaj nepremagljivih nemških dirkalnikov.
Sodeč po zapisih znanega nemškega avtomobilističnega novinarja (Hanns-Peter von Thyssen und Bornemisza) je imel Adolf Hitler ogromno zaslug za nastanek tedanjih nemških dirkalnikov, ker so ga tedanji nemški avtomobilistični veljaki (pri tem je prednjačil predvsem Ferdinand Porsche …) že leta 1934 prepričali, da mu razvoj zmogljivih pogonskih sklopov za dirkalne avtomobile lahko zelo koristi pri njegovem načrtovanem zavzetju sveta, ker bi takšne konstruktorske izkušnje in spoznanja lahko kasneje uporabili pri razvoju in izdelavi primernih pogonskih sklopov za letala, plovila, tanke in ostala vojaška transportna in bojna sredstva.
Hitler, ki je bil po duši 'die-hard fan' znamke Mercedes-Benz, se je posledično nagibal k temu, da bi tej znamki avtomobilov namenil izdatno uradno finančno pomoč (1 milijon 'Reichsmark') nemške države pri premagovanju tedanjih italijanskih, britanskih, francoskih in ostalih tekmecev na dirkalnih stezah, poleg tega bi bili nemški zmagovalci po vsakem uspešnem nastopu na dirkalnih stezah še dodatno finančno nagrajeni s strani nemške države. Ker se Ferdinand Porsche v tistem obdobju (leta 1928 so se razšli po sodni poti, s poravnavo …) ni več preveč dobro razumel z vodilnimi pri znamki Mercedes-Benz, je leta 1934 na enem izmed srečanj s Hitlerjem predlagal spremembo njegove donatorske ideje, ker je Porsche zagovarjal idejo o delitvi Hitlerjeve donacije med tedaj novim koncernom Auto Union in že uveljavljenim koncernom Mercedes-Benz, istočasno mu je predstavil tudi idejo o dirkalniku z vgrajenim 16-valjnim pogonskim sklopom.
Po navedbi ene izmed prič (Ghislaine Kaes, nečak Ferdinanda Porscheja), ki je bila pogosto prisotna na takšnih srečanjih, je bil Hitler popolnoma prevzet nad takšnim mogočnim pogonskim sklopom in je Porscheju ter spremljevalcem dostikrat celo namenil približno triurno pozornost, ker so ga zelo zanimali detajli in samo delovanje takšnega orjaškega pogonskega sklopa. Na podlagi takšnih srečanj in prejetega državnega denarja so si konstruktorji v obeh nemških avtomobilskih koncernih lahko privoščili bogato izmenjavo idej in izdelavo številnih prototipov, ki so na koncu pripeljali do nastanka zmagovitih 'srebrnih puščic' (auto union tip A, B, C in D ter mercedes-benz W25, W125, W154, W165 in T80). O takšni finančni spodbudi s strani države, ki bi jim na koncu zagotovila tehnološko superiornost, so tedanji italijanski, britanski in francoski proizvajalci dirkalnikov lahko samo sanjali …
Na koncu velja omeniti še zanimivo anekdoto, ki trdi, da je bil nastanek prvega tekmovalnega avtomobila s sredinsko nameščenim pogonskim sklopom (auto union tip A (1934)) samo sad nepravilnega tolmačenja Porschejevih načrtov s strani nemških obrtnikov, ki so poskrbeli za nastanek prvega takšnega voznega prototipa, ker se na originalnih načrtih Ferdinanda Porscheja baje vidi, da je Porsche razvijal klasični dirkalnik (motor spredaj, pogon zadaj), ne pa vozila s sredinsko nameščenim motorjem. Koliko je v tej navedbi resnice, ne bomo nikoli izvedeli. In ko smo pri znamki Porsche, velja razjasniti še eno zmoto, ki je aktualna ravno v teh dneh, ob nenadni smrti moža (Ferdinand Piëch), ki je močno zaznamoval delovanje koncerna Volkswagen.
V večini medijev lahko preberete, da je Ferdinand Piëch najbolj zaslužen za nastanek prvega audija quattro. Resnica, ki jo je podal eden izmed pravih poznavalcev nemške avtomobilske industrije ('turbo guru' Friedrich Indra), je drugačna, ker je za nastanek ideje o 4x4 audiju v resnici zaslužen samo Walter Treser, Piëch se je v tem primeru samo okitil s tujim 'intelektualnim perjem' …
