Na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo tudi največjim optimistom pri znamki Volkswagen že jasno, da njihov tedanji hišni kupe (karmann ghia) potrebuje dostojnega naslednika, o tem pa so v tem obdobju razmišljali tudi pri znamki Porsche, kjer niso bili ravno najbolj navdušeni nad prodajnimi številkami modela 912 (šibkeje motoriziran 911 za 'economy class' kupce …).
Na nastanek modela 914 pa so močno vplivale tudi družinske vezi med tedanjim vodstvom obeh udeleženih avtomobilskih znamk (Porsche & Volkswagen), ker je bila hčerka (Elisabeth) tedanjega prvega moža (Heinrich Nordhoff) znamke Volkswagen takrat že poročena s članom (Ernst Piëch - nečak Ferryja Porscheja) družine Porsche. Na enem izmed takšnih družinskih srečanj se je rodila tudi ideja o skupno razvitem kupeju, ki bi ga obe znamki tržili ločeno. To 'Win-win' situacijo je prekinila nenadna smrt (12. april 1968) Heinricha Nordhoffa, ki se je zgodila kmalu po predstavitvi (1. marec 1968) prvega voznega prototipa modela 914. Njegov naslednik (Kurt Lotz), ki z družino Porsche ni imel nobenih sorodstvenih vezi, je takrat od znamke Porsche zahteval, da pokrije tudi stroške izdelave vseh potrebnih orodij za izdelavo modela 914, vendar so pri znamki Porsche to idejo zavrnili, ker bi bilo to za njih enostavno predrago. Leta 1969 se je pojavila kompromisna rešitev te zagate, ker so takrat ustanovili mešano družbo (VW-Porsche Vertriebs GmbH), ki je kasneje delovala v mestu Ludwigsburg.
11. septembra 1969 se je novi vw-porsche 914 (v ZDA so ga zaradi tedanjega pomanjkanja ugleda znamke Volkswagen pri izdelavi športnih avtomobilov tržili samo pod imenom Porsche …) pojavil pod sojem tedanjih frankfurtskih žarometov, kjer se je pred zbrano publiko na avtomobilskem salonu lahko okitil s prestižnim naslovom prvega nemškega serijskega avtomobila s sredinsko nameščenim pogonskim sklopom. Vendar vsi niso sprejeli tega avtomobila z odprtimi rokami, predvsem zaradi 'dvojnega karakterja', ki predstavlja posledico Porschejevega razvoja in uporabljenih sestavnih delov, ki jih je večinoma prispevala znamka Volkswagen. Posledično mu je nemški narod hitro prilepil ljudsko ime 'Volks-Porsche' ('ljudski porsche'), tisti, ki ga resnično niso imeli radi so mu rekli 'VoPo' (kratica za osovraženo DDR policijo …). Dvojni karakter se je pojavil tudi v primeru motoriziranosti, ker so Nemci takrat ustvarili dva različno motorizirana primerka modela 914. Prvi, ki je nosil modelno oznako 914/4, je bil motoriziran ob pomoči volkswagna 411E, ker je od tega tržno neuspešnega serijskega modela podedoval 1,7-litrski bokserski bencinski motor (59 kW/80 KM pri prav nič športnih 4900 vrt./min.), ki ga je lahko pognal do največ 174 km/h (0-100: 13,9 sekunde po meritvah revije Auto, Motor und Sport). Za to verzijo ste takrat odšteli od 12.250 do 12.995 (914/4 S) nemških mark, podobno kot za nov BMW 2002 automatik (73 kW/100 KM).
Občutno dražja je bila verzija 914/6, ki jo je premikal oslabljeni 2,0-litrski 6-valjni pogonski sklop iz porscheja 911T (81 kW/110 KM pri 5800 vrt./min.). Za to prestižno verzijo modela 914 (dolžina: 3985 mm, širina: 1650 mm, višina: 1230 (914/4), odnosno 1240 mm v primeru 914/6, masa avtomobila (914/6): 965 (985) kg, pnevmatike: 155 SR 15 in 165 HR 15 (914/6)), ki je lahko dosegla največjo hitrost 207 km/h (0-100 km/h: 8,5 sekunde), ste takrat lahko odšteli malo manj (19.980 nemških mark) kot za novi porsche 911T (95 kW/130 KM, 22.980 nemških mark), posledično nizka je tudi kvota izdelanih 6-valjnih primerkov modela 914, ker so do zaključka leta 1972 prodali samo 3.338 takšnih primerkov tega modela. Večino (115.631 vozil) izdelanih primerkov so premikali Volkswagnovi bencinski štirivaljniki, ker so Nemci po izginotju 6-valjnih različic uvedli novo verzijo z vgrajenim Volkswagnovim 2,0-litrskim bokserskim štirivaljnikom (73 kW/100 KM). Leta 1974 so uvedli še eno spremembo, ker so nadomestili osnovni pogonski sklop z 1,8-litrskim motorjem, ki je lahko mobiliziral 63 kW (85 KM) pogonske moči. Obstajala pa je tudi različica za ZDA, kjer so leta 1973 zaostrili zakone glede še dovoljenih škodljivih emisij, posledično so Nemci ponudili Američanom porscheja 914 s samo 53 kW (72 KM) pogonske moči. To je najšibkejši serijski porsche vseh časov …
Obstaja pa tudi nekaj resnično prestižnih in zelo zmogljivih primerkov tega modela, ki so ljubiteljem znani kot 914/6 R (odnosno 914/6 GT). Serijsko so izdelali samo 32 takšnih porschejev, katerih značilnost so bili razširjeni karoserijski blatniki, istočasno so kupcem dostavili tudi približno 400 kit kompletov za predelavo običajnih 914/6 v verzijo 914/6 R. Posebnost R različic je vgrajeni 2,0-litrski pogonski sklop s pritaknjeno 'Twin-Spark' tehnologijo dvojnih vžigalnih svečk. Obstaja pa tudi 11 legendarnih primerkov porscheja 916, ki so nastali leta 1971. Prvi trije izdelani primerki so motorizirani ob pomoči 2,4-litrskega pogonskega sklopa iz porscheja 911 S (140 kW/190 KM), ostale je poganjal 2,7-litrski pogonski sklop (154 kW/210 KM) iz legendarnega porscheja 911 carrera RS. Na koncu pa velja omeniti še dva prototipna izdelana primerka iz leta 1970, ki nosita mitično modelno oznako 914/8. V tem primeru so Nemci uporabili 3,0-litrski pogonski sklop iz tekmovalnega porscheja 908/3, ki je lahko mobiliziral 191 kW (260 KM) pogonske moči. Obstaja pa tudi unikatni prototipni 'shooting-brake' porsche 914/6, ki ga je leta 1970 ustvaril Albrecht Graf von Görtz, oblikovalec, ki je zaslužen tudi za oblikovanje nekaterih brezčasnih BMW-jev (503 & 507) ter za oblikovanje legendarnega datsuna 240 Z. Proizvodnja modela 914 se je zaključila leta 1975, po točno 118.978 izdelanih primerkih. Nadomestil ga je ljudski porsche 924 z Audijevim pogonskim sklopom …
Shooting-Brake prototip iz leta 1970
VW-Porsche 916
Prototipni 914/8
