Leta 1983 se je na tržišču prvič pojavila legendarna Fiatova regata, ki jo lahko mirne duše označimo kot spiritualnega predhodnika današnjega tipa, ker je to prva Fiatova 'jetta' s prednjim pogonom, čeprav se ob tem ne more kosati z oblikovno eleganco današnjega tipa, ker je regata dejanski šampion nevpadljivosti, podobno kot prvotna Volkswagnova jetta in tedanji podobni izdelki večine japonskih znamk.
Nekoliko daljšo tehnološko platformo za model regata je prispeval legendarni fiat ritmo, ki je pred tem nasledil tehnološko platformo nekoč izredno modernega fiata 128, z regato so si posledično tehnološko sorodni tudi nekateri nekdanji serijski seati (modela ronda & malaga), medtem ko je za oblikovno podobnost poskrbel kasnejši serijski izdelek turške znamke Tofaş, ki v bistvu ni nič drugega kot oblikovno modificiran fiat 131. Ta avtomobil, ki so ga Turki izdelovali od leta 1986 pa vse do konca leta 2010, je širši publiki znan tudi po modelnih oznakah dogan in kartal. Velja pa omeniti tudi južnoameriško kariero modela regata, ki je trajala od leta 1985 do zaključka leta 1995, ko so v Argentini zaključili s proizvodnjo tega modela, ki ga je v Italiji leta 1990 nadomestila tempra.
Na začetku so Italijani kupcem ponujali samo 4-vratno klasično limuzino (modelno leto 1987/1988, dolžina: 4260 (4267 mm v primeru karavana) mm, širina: 1650 mm, višina: 1650 mm, medosna razdalja: 2455 mm, masa avtomobila: od 925 do 1100 kg), v novembru leta 1984 smo dobili še 5-vratni karavan s tradicionalno modelno oznako 'Weekend', ki se je lahko pohvalil z nevsakdanjo, horizontalno ločenim odpiranjem prtljažnih vrat, kjer se je osrednji del zadnjega odbijača od odpiranju prtljažnih vrat spremenil v priročno stopnico. Med posebnostmi modela regata pa omenjajo tudi tedaj revolucionarni vžigalni sistem goriva (Digiplex) ter Fiatov 'Start-Stop' sistem z imenom Citymatic. Če je bila ta funkcija ob vožnji z avtomobilom vklopljena je voznik lahko ob čakanju pri kakšnem semaforju s pritiskom na primeren gumb izključil pogonski sklop in ga ponovno zagnal s pritiskom na stopalko za plin.
Za model regata so imeli Italijani pripravljen tudi pester nabor pogonskih sklopov, ker so ponujali kupcem bencinske sklope z razponom moči od 65 (48 kW) do 101 KM (74 kW) ter paleto dizelskih motorjev z razponom moči od 58 (43 kW) do 80 KM (turbo DS s 59 kW), vse pogonske sklope so ponujali samo v navezi z vgrajenimi 5-stopenjskimi ročnimi menjalniki. Obstajala pa je tudi verzija s samo 60 KM (44 kW) pogonske moči, vendar samo za nekatera davčno neugodna tržišča. Top različica modela regata je bila okrašena z oznako 100 S i.e. Njenih 74 kW pogonske moči jo je lahko pognalo do največ 180 km/h, medtem ko je bilo pospeševanje od 0-100 km/h zaključeno v desetih sekundah. Povsem spodobne zmogljivosti za avtomobil z maso (970 kg), o kateri lahko današnji podobni avtomobili (spodnji srednji razred) samo sanjajo, ker imajo v povprečju občutno višjo maso. Ob tem so Italijani napisali tudi takrat povsem sprejemljivo povprečno porabo (7,9 litra/100 km).
Te najbolj zmogljive verzije nemški kupci po izvedeni malenkostni prenovi (1987) modela regata niso bili več deležni, zato je vloga najdražje regate pripadla karavanski verziji (weekend turbo DS). Leta 1988 ste v Nemčiji za takšen avtomobil (1,9 litra, 59 kW (80 KM), 0-100 km/h: 12,9 sekunde, največja hitrost: 170 km/h, povprečna poraba (l/100 km): 5,7 litra) odšteli točno 25.550 nemških mark. Za skoraj enako vsoto denarja (25.500 nemških mark) ste si lahko omislili nov BMW 316i (75 kW/102 KM). Kariera modela regata, ki je bil priljubljen tudi pri jugoslovanskih kupcih, se je zaključila leta 1990 s prihodom novih Fiatovih dvojčkov (tipo/tempta). Sedaj po 30. letih od zaključka proizvodnje se tega avtomobila spominjajo samo še zapriseženi ljubitelji vozil znamke FIAT, v kolektivni zavesti ostalih je zaradi pregovorne nevpadljivosti že zdavnaj poniknil v pozabo …
