Rolls-Royce Silver Shadow 2-door Saloon by Mulliner Park Ward
Leta 1975 se je pojavil eden izmed najbolj oblikovno prepoznavnih (mnenje proizvajalca …) 'serijskih' modelov aristokratske znamke Rolls-Royce, ki se je za razliko od prejšnjih modelov lahko pohvalil tudi z nekaterimi novimi tehnološkimi, komfortnimi in varnostnimi rešitvami, ki jih pred tem ni imel noben drug rolls-royce.
Leta 1966 so Britanci prvič predstavili bolj športno orientirano 2-vratno različico tedaj povsem novega 4-vratnega modela silver shadow, ki so ga 'splovili' leta 1965. To posebno 'two-door saloon' (2-vratna limuzina) različico modela silver shadow so izdelovali pri enem izmed hišnih 'krojačev pločevine' (Mulliner Park Ward), vse do prihoda modela corniche (1971-1977), ki predstavlja evolucijsko izpeljanko leta 1966 predstavljene 2-vratne limuzinske različice (1966-1971) modela silver shadow. Čeprav so kupci dobro sprejeli model corniche, ki so ga izdelovali tudi v kabrioletski različici, so si tedanji vodilni želeli več raznolikosti v modelni paleti, nekaj kar bi bilo ‘dramatically different’ od obstoječih serijskih modelov, posledično so se zaradi tega odločili za sodelovanje s priznano oblikovalsko hišo Pininfarina, predvsem zaradi tega, ker so vedeli, da so Italijani zelo dobro poznali in razumeli 'kulturne vrednote' znamke Rolls-Royce.
Zato so Britanci v oktobru leta 1969 v Torino, kjer so ga razstavili, poslali enega izmed serijskih primerkov 2-vratne različice modela silver shadow, ker so to vozilo uporabili za tehnološko platformo, odnosno osnovo za nastanek prvega rolls-royca, ki je nastal ob uporabi metričnih mer. Sergio Pininfarina je za izvedbo tega projekta zadolžil tedanjega hišnega šefa oblikovanja (Paolo Martin), ki smo si ga zapomnili predvsem po oblikovanju legendarnega ferrarija z oznako 'Dino Berlinetta Competizione' (1965) in Ferrarijeve študije modulo (1970), znan pa je tudi kot človek, ki je ustvaril obliko legendarnega in oblikovno zelo vplivnega prestižnega kupeja (model 130 coupé) znamke FIAT. Kasneje je ustvaril tudi podobo dveh serijskih peugeotov (104 & 505). Čeprav je imel Paolo Martin ob oblikovanju modela camargue glavno besedo, so Italijani ob oblikovanju tega modela pridno sodelovali z Britanci in seveda upoštevali tudi njihova mnenja.
Prvi vozni prototip modela camargue se je pojavil v juliju leta 1972, takrat je še nosil interno oznako ‘Delta’, prva novinarska predstavitev serijske različice modela camargue je potekala na Siciliji, kjer so tedanji novinarji lahko testirali 9 serijskih primerkov novega modela, ki so ga prva tri leta izdelovali v obratu karoserijske delavnice Mulliner Park Ward, po tem so ga do leta 1987 sestavljali v matični tovarni (Crewe) znamke Rolls-Royce. Med tehničnimi posebnostmi tega impozantnega avtomobila (dolžina: 5.170 mm, širina: 1.920 mm, višina: 1.470 mm, medosna razdalja: 3.050, neto masa 2.330 kg), ki ga premika hišni 6,75-litrski bencinski V8 motor (191 kW/260 KM pri 4.500 vrt./min. in 550 Nm motornega navora pri 2.500 vrt./min, motor je spojen s 3-stopenjskim samodejnim menjalnikom, največja hitrost: 190 km/h), pa omenjajo štirikrat posamično obešena kolesa ob povezavi s samodejno regulacijo višine karoserije.
Camargue je prvi serijski rolls-royce z zmečkljivimi conami karoserije, vgrajenimi štirimi varnostnimi pasovi ter materiali v notranjosti potniške kabine, ki lahko absorbirajo energijo pri trčenju. O trdnosti njegove karoserije pa priča informacija, ki pravi, da so Američani ob različnih preskusnih trčenjih (čelno trčenje s 48 km/h, bočno trčenje, nalet drugega vozila od zadaj in 'roof impact') za pridobivanje kredibilnih varnostnih podatkov lahko uporabili samo eno vozilo. Značilnost tega modela so tudi nekoliko nižje (ob primerjavi z ostalimi modeli te znamke) postavljeni sedeži za zagotavljanje zadostne višine za glavi prednjih potnikov in prav nič 'kupejevsko' utesnjen prostor za potnika na zadnjih sedežih. 75 odstotkov vseh izdelanih primerkov modela camargue (v dvanajstih letih proizvodnje so izdelali samo 529 primerkov …) je romalo k kupcem v ZDA, eden izmed primerkov tega modela se nahaja tudi v Sloveniji (območje Nove Gorice), kjer ga videvajo v družbi njegovega lastnika, ki je eden izmed zelo znanih slovenskih industrijskih oblikovalcev.
Rolls-Royce camargue je nekoč utelešal višek Rolls-Royceve elegance in prestiža, vse to pa se je seveda odražalo tudi pri njegovi prodajni ceni. Leta 1979 ste morali v Nemčiji za nakup takšne 2-vratne športne limuzine znamke Rolls-Royce odšteti točno 246.400 nemških mark, od tega modela je bil dražji samo model phantom VI (300.000 nemških mark, odnosno 800.000 nemških mark v primeru oklepne različice …). Ob takšnih prodajnih cenah je običajni 4-vratni mercedes-benz 600 (141.232 nemških mark) na opazovalce dajal vtis 'ljudskega vozila', tega občutka ni mogla popraviti niti 6-vratna različica 'Pullman' (171.920 nemških mark), da o prvi seriji 'ljudske' BMW-jeve sedmice (različica 728) niti ne razmišljamo, ker ste jo lahko dobili že za odštetih 30.850 nemških mark … Odlično ohranjen camargue je v današnjih časih vreden približno 83.000 evrov.
