Kako dolgoročno primerno je druženje z električnim avtomobilom? Večina prognoz glede ohranjanja vrednosti starejših električnih avtomobilov ni dobrih, predvsem zaradi splošnega nezaupanja kupcev glede dolgoživosti vgrajenih akumulatorjev.
Iz ZDA prihaja novica, ki žal potrjuje razmišljanje številnih potencialnih kupcev električnih avtomobilov glede dejanskega ohranjanja vrednosti in dolgoživosti takšnih avtomobilov, ker imajo ljudje v ZDA veliko več izkušenj z elektromobilnostjo kot pa prebivalci Evrope. Za širjenje te, za proizvajalce električnih avtomobilov ne ravno najboljše novice je zaslužen predvsem Steven Lang, dolgoletni prodajalec avtomobilov iz Atlante, ki je istočasno tudi pobudnik nastanka obširne (vsebuje podatke o približno 2,7 milijona električnih avtomobilov v ZDA) baze podatkov glede dolgoročnega obnašanja striktno električno gnanih avtomobilov.
Ob tem je Steven Lang novinarjem predstavil primer Nissanovega modela leaf, ki so ga Američani spoznali že davnega leta 2009. Do današnjih dni se je za ta električni avtomobil v ZDA odločilo približno 150.000 kupcev. Za primerjavo in razumevanje dogajanja v Evropi morate vedeti, da se je leta 2016 za nakup tega avtomobila odločilo samo približno 1000 nemških kupcev, verjetno tudi zaradi tega, ker takšen avtomobil ni bil ravno poceni. Leta 2011 ste v ZDA za Nissanovega leafa lahko odšteli najmanj 32.780 ameriških dolarjev, samo nekaj tisoč 'zelencev' manj kot za Nissanov SUV model murano z vgrajenim premijsko orientiranim 3,5-litrskim bencinskim V6 motorjem. Za podobno vsoto denarja ste si lahko omislili tudi Fordovega mustanga z vgrajenim V8 pogonskim sklopom.
Za odšteti denar ste pred dobrimi desetimi leti dobili striktno električno gnano vozilo z vgrajenim sklopom akumulatorjev (kapaciteta: 24 kWh) ter pogonskim sklopom (80 kW/109 KM), ki naj bi lastniku po NEFZ/NEDC ciklu ponujalo najmanj 175 kilometrov avtonomije s samo enim polnjenjem vgrajenih akumulatorjev, vendar se je že kmalu izkazalo, da te številke sploh niso točne. Za to so zaslužne meritve po občutno strožjem EPA ciklu, ki pravi, da s takšnim leafom v realnosti do popolne zaustavitve ne boste prevozili več kot 117 kilometrov. Še slabši za lastnike pa so dolgoročni obeti glede vzdržljivosti akumulatorjev, ki je po navedbi prej omenjenega trgovca katastrofalna, zato je večini Američanov, ki so lastniki takšnega avtomobila, že zdavnaj jasno, da se menjava vgrajenih akumulatorjev enostavno ne izplača. Po navedbah spletne strani elektroauto-news.net boste za menjavo akumulatorjev pri približno deset let starem leafu odšteli približno 22.000 evrov …
Steven Lang je ob tem pojasnil, da na staranje akumulatorjev lahko vpliva več faktorjev, ki vam jih avtomobilski marketing seveda pozabi omeniti. Kot primer je omenil predstavnike modela leaf, ki so pred približno petimi leti pristali pri lastnikih v južnem delu ZDA, kjer lahko občutijo relativno visoke temperature ozračja ter tudi (v določenih predelih …) povečano vlažnost zraka od pozne pomladi pa vse do zgodnje jeseni. Tamkajšnji leafi imajo vgrajene akumulatorje, ki imajo po petih letih življenja samo še od 70 do 85 odstotkov prvotne kapacitete, odvisno od tega ali so garažirani in kako pogosto se lastniki vozijo z njimi. Še slabšo kapaciteto akumulatorjev imajo približno 8 let stari predstavniki modela leaf, ker se avtonomija v tem primeru že zelo skrči (akcijski radij znaša samo še od 55 do 80 kilometrov), medtem ko so 10 let stari leafi že praktično mrtvi in zreli kvečjemu za na odpad.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kdo, odnosno komu so sploh še lahko namenjeni električni avtomobili s tako drastičnim poslabšanjem kapacitete vgrajenih akumulatorjev. Steven Lang pravi, da takšen leaf lahko pristane samo še v rokah lastnika, ki išče 'golf cart' in z avtomobilom v enem dnevu prevozi kvečjemu od 10 do 15 kilometrov, vendar samo za nekaj let, potem bodo akumulatorji itak dokončno izdihnili. Lang pravi tudi to, da je rabljenega leafa potem, ko njegov potencialni kupec ugotovi, da po polnjenju akumulatorjev pri indikatorju stanja akumulatorjev gori samo še 9 od 12 črtic, praktično nemogoče prodati. Zato veliko takšnih vozil konča kvečjemu na dražbah, kjer jih odkupujejo predvsem lastniki avtomobilskih odpadov, ki iščejo 'staro železo' in ostale vredne sestavne dele in materiale, ki se lahko po recikliranju ponovno uporabijo, odnosno prodajo.