Čeprav avtomobilska znamka Suzuki ni bila prva japonska avtomobilska znamka, ker se je na nemškem tržišču pojavila šele leta 1980, je takrat kljub temu požela ogromno simpatij Nemcev in Nemk. Predvsem na račun tedanjih prikupno majhnih serijskih modelov, ki so pri ljudeh dostikrat spodbudili 'zaščitniški refleks', podobno kot pri srečanjih z otroki…
Za takšen sprejem pri nemškem prebivalstvu je bil zaslužen predvsem izredno kompaktni (dolžina: 3170 mm, širina: 1395 mm, višina: 1690 mm, medosna razdalja: 1930 mm) in zelo lahki (masa vozila: od 685 do 725 kg) model LJ80 ('Light Jeep')/jimny (SJ20), spiritualni predhodnik današnjega jimnyja in eden izmed pravih japonskih začetnikov današnjega 'SUV gibanja', ki je takrat, ko Nemci še niso poznali kratice SUV, sodil v kategorijo terenskih avtomobilov s podkategorijo terensko prehodnih avtomobilov za prosti čas ('Geländegängige Freizeitauto'). Japonski kupci so si v povezavi s tem modelom lahko omislili šibkejši vstopni model, kjer so vgrajevali bencinski 3-valjni motor s samo 539 kubičnimi centimetri delovne prostornine, medtem ko so bili Evropejci deležni izvozne različice z vgrajenim 0,8-litrskim bencinskim 4-valjnim motorjem, ki je lahko mobiliziral 30 kW (40 KM) pogonske moči. Čeprav je mali LJ za današnje čase podpovprečno motoriziran, ga to ni ustavilo pri uspešnem obvladovanju terena.
Malega japonskega 'jeepa', ki so ga pri nekaterih nemških tunerjih že takrat radi opremljali z nekoliko večjimi kolesi, so zaradi njegove 'Lifestyle' filozofije ljubile predvsem mlade Nemke, zato je v Nemčiji kmalu dobil ljudsko ime 'Brötchen-Holgerät' ('aparat', s katerim gremo lahko po žemljice). Lifestyle orientacijo je dokazovala tudi tedanja prodajna cena. Leta 1980 je morala Nemka za takšnega terenskega suzukija odšteti točno 14.500 nemških mark (1. avgust 1979), že leta 1981 so Nemci spustili ceno na 12.500 nemških mark. Leta 1981 se je prodajno zelo uspešnemu modelu LJ80 pridružil prvi osebni model fronte/alto, ki je očaral nemške kupce z zanesljivostjo in izredno nizkimi stroški vzdrževanja, ker je bil fronte/alto že takrat eden izmed najbolj varčnih (z gorivom…) predstavnikov svoje vrste. V istem letu so nemškim kupcem prvič ponudili tudi vozila iz programa lahkih gospodarskih vozil (model super carry).
S simpatijo so Nemci gledali tudi na kasnejše terensko orientirane modele znamke Szuki, zato vas ne sme začuditi podatek, ki pravi, da je znamka Suzuki v Nemčiji edina resnično prava 'quattro' znamka avtomobilov, ker ima tam trenutno največji delež registriranih 4x4 vozil. Izmed vseh novih Suzukijevih avtomobilov, ki so jih Japonci leta 2013 dostavili Nemcem, jih je 44 odstotkov opremljenih s stalnim štirikolesnim pogonom. Podoben tržni delež pri znamki Audi znaša samo 38 odstotkov. Še slabše se godi konkurentom kot je znamka Mitsubishi, ki je leta 2013 Nemcem dostavila podobno število novih avtomobilov kot znamka Suzuki, vendar s precej nižjim tržnim deležem (29 odstotkov) 4x4 avtomobilov.
Za to, da je Suzuki znamka s trenutno največjim deležem registriranih 4x4 vozil v Nemčiji, pa je zaslužna predvsem aktualna bogata paleta 4x4 modelov, ker ima kar šest od osmih serijskih modelov pritaknjen stalni štirikolesni pogon. Poleg tega so si Japonci privoščili še en prestiž, viden pri različnih 4x4 zasnovah, ker je novi SX4 S-Cross že peti serijski model s povsem svojo različico stalnega štirikolesnega pogona. O tem kako priljubljeni so suzukiji v Nemčiji pa priča tudi statistika, ker je letos že na novo registriranih 9.430 avtomobilov te znamke, kar jo uvršča med najhitreje rastoče avtomobilske znamke na nemškem tržišču. Leta 2016 se bo v Evropi pojavil tudi nov serijski model, ki bo zasnovan na osnovi študije iK-2.
