Nemci so predstavili izsledke zadnjega opravljenega testa, ki se tokrat ukvarja s porabo pogonskega goriva ob uporabi različno delujočih klimatskih sistemov. Vlogo poskusnega zajčka na tem testu je tokrat prevzela bencinsko gnana škoda octavia 1.6 (102 KM).
Na tem testu so Nemci želeli odgovoriti na vprašanje, kakšen bo 'Komfort-Zuschlag' (doplačilo za udobje) za uporabnike, ki ob poletni vožnji (temperatura ozračja na testu: 25 stopinj Celzija) avtomobila redno uporabljajo eno izmed treh možnosti (ročna, polavtomatska ali samodejna klimatska naprava) za ohladitev potniškega prostora. Povsem točnega odgovora na to vprašanje ni, ker je v igri veliko različnih faktorjev (prostornost potniškega prostora, število in velikost steklenih površin, od uporabnika odvisna nastavitev temperature, moč pogonskega agregata, način delovanja (ročna, polavtomatska ali samodejna) klimatske naprave in prometni pogoji (vožnja po urbanem naselju ali vožnja izven naselij)).
Na tem testu so Nemci simulirali vožnjo po urbanem okolju, konstantno vožnjo po medkrajevnih cestah s 50 km/h in vožnjo po avtocestah s hitrostjo 100 km/h. Prvi test so opravili brez prižgane klimatske naprave. Nato so sledili še trije enako izvedeni testi, pri katerih so simulirali uporabo vseh treh konceptov sodobnih klimatskih naprav v avtomobilih. V povprečju so omenili 15-odstotni dvig porabljenega bencinskega goriva, ne glede na koncept delovanja klimatske naprave, točen pogled na priložene tabele pa razkrije, da so tehnološko bolj napredne in dražje samodejne klimatske naprave bolj varčne ob ravnanju s porabljenim pogonskim gorivom, ki omogoča njihovo delovanje.
Prijetno ohlajena (temperatura zunanjega ozračja: 25 stopinj Celzija, temperatura notranjosti potniške kabina: 22 stopinj Celzija) octavia je ob konstantni mestni vožnji pokazala, da bo ob ponovnem polnjenju rezervoarja z gorivom (prostornina: 55 litrov) zahtevala približno 20-odstotkov 'doplačila' (+0,54 l/100 km, + 11 l na en rezervoar). Če boste obtičali v koloni, kjer bo avtomobil stal in bo motor deloval z najnižjimi možnimi delovnimi obrati, bo povprečna poraba na 100 prevoženih kilometrov še višja, ker so Nemci omenili 70-odstotni dvig porabe goriva. Prevedeno drugače, bo avtomobil med mirovanjem s prižganim motorjem in delujočo klimo v koloni vsako uro porabil približno 0,4-litra goriva več.
Precej manj potratna je tekoča vožnja po avtocestah. V tem primeru se bo poraba dvignila minimalno (približno 6 odstotkov, + 0,3-litra). Ob tem je zanimiva informacija, ki je potrdila, da so ročne klimatske naprave ob mestni vožnji res bolj potratne od polavtomatskih klimatskih naprav, vendar ročna klima vseeno porabi manj goriva ob vožnji izven naselij. Najboljša rešitev je samodejna klima, ki je octaviino porabo dvignila za 0,36 litra, nato sledi ročna klima (+ 0,43-litra) ter semi-automatic 'požerušček' (+ 0,49-litra). Obstaja pa še ena bolj tradicionalna rešitev za ohlajanje vozila, znana kot odpiranje bočnih oken, vendar tudi ta ni povsem zastonj, ker bo poslabšana aerodinamika pri hitrostih od 80 do 100 km/h vseeno poskrbela za malenkostni dvig (+ 0,2-litra) povprečne porabe.
