Predstavniki nemškega kluba ADAC so pred kratkim predstavili izsledke prvega testa sistemov za glasovno upravljanjem, ki je prinesel zadovoljujoče rezultate, ker je večina izmed sedmih testiranih sistemov v različnih štirikolesnih predstavnikih srednjega razreda prejelo oceno 'gut' (dobro), dva sta jo odnesla malenkost slabše, ker sta prejela oceno befriedigend (zadovoljujoče).

Na tokratnem testu je sodelovalo 7 modelov različnih znamk (audi A4, BMW serija 3, mercedes-benz razred C, škoda octavia, volvo iz serije 60, opel insignia in volkswagen passat). Sistemi  za glasovno upravljanje, ki so v teh avtomobilih vgrajeni, so bili deležni ocenjevanja v štirih kategorijah (obsežnost (število uporabnih funkcij), priročnost, ocena delovanja  in odvračanje vozniške pozornosti). Nemci so bili na koncu testa najbolj navdušeni nas delovanjem sistema za glasovno upravljanje, ki ga lahko najdemo v audiju A4. Ob tem jih je najbolj navdušila preglednost menijev ter 'pripravljenost sistema' v slučaju dajanja potrebnih navodil za uporabo glasovnega upravljanja. Hvalijo pa tudi zmožnost dobre prepoznave izrečenih ukazov in obseg možnih funkcij.

Edino, kar jih je zmotilo pri delovanju Audijevega sistema, je rahlo prepočasna obdelava podatkov, ker se vgrajenemu sistemu že pozna, da ni več najmlajši. Na drugem koncu lestvice je pristal bližnji sorodnik (volkswagen passat) iz Wolfsburga, ki ima vgrajeno približno 4 leta staro tehnologijo prepoznavanja glasovnih ukazov. Medtem ko glasovno upravljanje radia in CD predvajalnika deluje odlično, ima vgrajeni sistem težave pri prepoznavanju glasovnih ukazov, ki so povezani z delovanjem navigacijskega sistema in uporabnikovega pametnega telefona, ker mora uporabnik vedno potrditi skoraj vsak ukaz. Zaradi tega so vgrajenemu sistemu odbili točke na dveh področjih (priročnost & odvračanje vozniške pozornosti).

Večina ostalih vgrajenih sistemov za glasovno upravljanje se je navzlic nekaterim težavam obnesla pozitivno, sploh v pogledu povečane prometne varnosti, ker s svojim delovanjem med vožnjo avtomobila prispevajo k nižjemu odvračanju vozniške pozornosti. Kljub tem pohvalam so Nemci poudarili, da sistemi še niso povsem dorasli zadevam, ker v določenih primerih niso sposobni prepoznati različnih dialektov. Kritizirajo tudi otežen vnos različnih naslovov in otežen pregled različnih napotkov in prometnih sporočil, ki jih lahko sistem 'dostavi' do uporabnika, ker ga pred tem čaka spopad s 'informacijsko goro' različnih stikal in gumbov. Zaradi tega uporabnikom toplo odsvetujejo učenje 'IT veščin' med vožnjo avtomobila, učenje in prakticiranje naj poteka takrat, ko avtomobil miruje.

So pa zadovoljni z dejstvom, ki pravi, da lahko takšni sistemi že v današnjih časih ponudijo uporabniku možnost enostavne nastavitve številnih funkcij v avtomobilu. V bližnji bodočnosti bodo ti sistemi postali še boljši, poleg tega bodo uporabniku lahko ponudili še več funkcij. Nemci so ob pogledu v prihodnost zapisali, da na koncu razvoja sistemov za glasovno upravljanje pričakujejo podobno interakcijo med avtomobilom in voznikom kot jo poznamo v primeru pogovora med ljudmi. Med testiranimi primerki je bila Oplova insignia edina, ki je imela na krovu serijsko vgrajen sistem za glasovno upravljanje, pri vseh ostalih kandidatih bo kupec ob želji po vgradnji takšnega sistema olajšan za zajeten kupček denarja (od 1650 do 3510 evrov, odvisno od znamke in modela)…