V teh dneh se je v nemških medijih pojavila nova napoved bodočega dogajanja na svetovnem avtomobilskem tržišču, ki so jo ob sodelovanju z inštitutom BIPE pripravili finančni strokovnjaki podjetja Commerz Finanz GmbH, sicer skupnega podjetja bank BNP Paribas Personal Finance S.A. in Commerzbank AG.
V tokratni študiji, ki je razkrila poglede in apetite lastnikov in potencialnih kupcev, je sodelovalo približno 7.550 voznikov iz številnih držav (Belgija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Poljska, Portugalska, Španija, Turčija, Japonska, Brazilija, Kitajska, Južna Afrika in ZDA). Ena izmed ključnih ugotovitev te študije predstavlja spoznanje, da so za napovedano rast proizvodnje in prodaje avtomobilov zaslužni predvsem kupci iz držav z gospodarstvi v tranziciji, kamor prištevamo tudi Brazilijo, Indijo in Kitajsko, medtem ko se rusko tržišče zaradi znanih političnih razlogov še naprej ohlaja. Zaradi tega so nemški analitiki trenutno nekoliko zadržani glede napovedi prodaje v letih, ki prihajajo. Tako naj bi se svetovna prodaja novih avtomobilov do modelnega leta 2018/2019 vsako leto povečala za samo 3,5 odstotka, tako naj bi takrat po celem svetu izdelali približno 100 milijonov novih avtomobilov. Zanimiva je tudi napoved prodaje v obdobju od leta 2012 do leta 2020. Po napovedih nemških analitikov se bo prodaja novih avtomobilov v tem obdobju v ZDA povečala za samo en odstotek, medtem ko bo na Kitajskem poskočila na rekordnih 167 odstotkov.
Trenutno smo pristali pri osemdesetih milijonih izdelanih avtomobilov. Ta kvota še ne ustreza povsem številkam izpred zadnje ekonomske krize, čeprav je ob tem potrebno povedati, da je rast prodaje odvisna od tržišča do tržišča. Najmanj (+ 3 % na leto) so v zadnjih petih letih napredovala tržišča v Evropi in ZDA, precej bolje gre prodajalcem avtomobilov v državah tretjega sveta ter v državah, ki ne sodijo več med najmanj razvita gospodarstva (Indija, Kitajska, Brazilija…), kjer se prodaja novih avtomobilov vsako leto poveča za 5 odstotkov. Za slabo prodajo novih avtomobilov v razvitih državah je krivo predvsem zasičenje tržišč (leta 2012 je bilo v ZDA na vsakih 1.000 prebivalcev registriranih 770 vozil, na Kitajskem samo 67…) ter povečano povpraševanje po rabljenih vozilih. V Nemčiji je bilo to razmerje leta 2013 izraženo z 1:2 (na vsak nov avtomobil so prodali dva rabljena avtomobila). Še slabše se v teh časih godi prodajalcem novih avtomobilov v ZDA, kjer je razmerje med prodanimi rabljenimi in novimi avtomobili občutno (5,4:1) na strani rabljenih vozil. Povsem drugačna zgodba se odvija na Kitajskem, ker je tam pač veliko ljudi, ki so se v teh časih lahko prvič v življenju odločili za nakup avtomobila, zato raje kupijo nov manjši avtomobil kot večjo rabljeno 'starino'. Temu primerno je izraženo tudi razmerje (0,3:1) med tam prodanimi rabljenim in novimi avtomobili. Svoj delež pri prodaji prispeva tudi število izdanih vozniških dovoljenj, ki so med prebivalci razvitih držav zelo razširjena, medtem ko je tako 'zakonito opremljen' samo vsak peti prebivalec držav v razvoju.
Za slabšo prodajo novih avtomobilov na zahodni polobli našega planeta je zaslužnih še nekaj faktorjev. Za 52 odstotkov vprašanih Evropejcev, ki so sodelovali v letošnjem barometru razpoloženja kupcev, avtomobil ni več statusni simbol in klasični objekt prestiža (Slovenija je seveda izvzeta pri takšnem razmišljanju, ker veliko ljudi še vedno kupuje nove in rabljene avtomobile 'na meter' (tudi zaradi sosedov…), po možnosti z najšibkejšim motorjem in veliko opreme…) temveč samo še orodje za pridobivanje časa pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti (tako je odgovorilo 97 odstotkov vprašanih Kitajcev in Poljakov), omenjajo pa tudi nepogrešljivost avtomobila ter več svobode, neodvisnosti in individualnosti (tako je odgovorilo 95 odstotkov vprašanih Britancev in Belgijcev). Za različno odvijanje prodaje v bodočih letih bo zaslužno tudi čedalje bolj domoljubno obnašanje nekaterih kupcev, ker je kar 94 odstotkov vprašanih Japoncev in Japonk, ki so sodelovali v tej študiji priznalo, da jih nakup tujega štirikolesnika sploh ne zanima. Podobno je tudi v Nemčiji, kjer bi se za nakup domačega štirikolesnika odločilo 57 odstotkov vseh vprašanih Nemcev in Nemk. Precej manj patriotski so Američani in Kitajci. V prvem primeru bi se za nakup domačega, v ZDA izdelanega avtomobila odločilo samo 31 odstotkov vseh vprašanih, v drugem primeru (Kitajska) je ta številka še nekoliko nižja (28 %). Svoj delež pri slabši prodaji povzroča tudi čedalje višja starost kupcev na zahodni polobli, ker ima povprečni kupec novega avtomobila v Evropi in v ZDA za seboj najmanj 52 let življenja, medtem ko se v nerazvitih državah za nakup avtomobila ogrevajo predvsem mladi, ki jih v Evropi in ZDA avtomobili ne zanimajo več tako močno kot nekoč.
Študija, katere celotna vsebina je dostopna samo ob plačilu, je razkrila tudi nekaj najpomembnejših kriterijev ob izbiri primernega avtomobila. Na prvem mestu ostaja prodajna cena, kupcem je zelo pomembna tudi varčnost vgrajenih pogonskih sklopov, šele nato je pomembna varnost potnikov. Kot četrti najpomembnejši kriterij so vprašani omenili dobro cestno lego želenega avtomobila. Vendar tudi tu obstajajo izjeme. Vprašanim Turkom je najpomembnejša varčnost pri porabi pogonskih goriv. Tako je odgovorilo 58 odstotkov vseh vprašanih Turkov, medtem ko vprašani Kitajci favorizirajo predvsem avtomobilsko varnost. Tako meni 62 odstotkov vprašanih Kitajcev in Kitajk, ki so sodelovali v tej študiji. Nemce je zanimalo tudi to, kjer potencialni kupci iščejo nasvete glede izbire primernega vozila. Večina vprašanih se zanaša predvsem na vtise, pridobljene s testnih voženj (tako je odgovorilo 41 % vseh vprašanih). Velik vpliv imajo tudi nasveti sorodnikov, prijateljev in znancev (36 %). Specializirane spletne stani v stilu naše in podobnih so po zaupanju šele na tretjem mestu (33 %), tudi zaradi tega, ker je nekaterim bralcem povsem jasno, da marketinške in strokovne ugotovitve dostikrat ne morejo sobivati pod isto streho. Zato so nasveti avtomobilskih strokovnjakov iz ostalih medijev (tisk, TV oddaje in podobno), ki so dobro podprti s strani oglaševalcev, tokrat pristali šele na četrtem mestu kredibilnosti. Kot zadnji kredibilni vir so omenili strani proizvajalcev avtomobilov, ker so njihove navedbe v interesu marketinga včasih res nekaj svetlobnih let oddaljene od resničnosti, kar vam lahko potrdi vsak, ki se vsaj malo spozna na zadnjih 120 let avtomobilske zgodovine.
Skoraj polovico sodelujočih (46 %) v tej anketi ne zanima nakup avtomobila preko spleta, ker jim je bolj všeč klasičen obisk trgovca, ki pa mu vedno ne namenijo veliko lojalnosti, ker bo v povprečju (70 %) vseh vprašanih ob nakupu novega avtomobila obiskalo istega trgovca z avtomobili in posledično vozilo isto znamko avtomobilov kot pred nakupom. Največ lojalnih kupcev, ki se vrnejo v objem proizvajalca in trgovca, je v Braziliji (83 %) in Veliki Britaniji (82 %), najmanj pa v Turčiji in na Japonskem. Nakup avtomobila preko spleta ljubijo predvsem Kitajci (61 odstotkov vseh vprašanih bi se odločilo za tako izveden nakup), medtem ko mu večina (79 %) v raziskavi sodelujočih Belgijcev močno nasprotuje. Večina sodelujočih v tej raziskavi bo kupljen avtomobil odplačala z gotovino…
