Pred časom sem v enem izmed objavljenih člankov omenil, da so italijanski konstruktorji že zelo kmalu ugotovili, da mora biti kupcu prikupen majhen avtomobil vedno oblikovan po vzoru hišnih ljubimcev, obstaja pa tudi zelo razširjeno mnenje, ki zagovarja nekoliko drugačen, bolj človeško obarvan oblikovalski pristop…
Kot je v nedavno objavljenem tekstu pojasnil Paolo Tumminelli, profesor in cenjeni strokovnjak na področju avtomobilskega oblikovanja (vodja kölnskega inštituta GOODBRANDS INSTITUTE), ljudje na evolucijski poti nismo razvili samo sposobnosti hitre prepoznave obrazov, temveč smo razvili tudi sposobnost prepoznave pomena obrazne mimike. Ob delovanju te starodavne človeške 'programske opreme', ki je trdno zakoreninjena v naši 'matični plošči' (možgani), se je žal pojavil tudi 'hrošč', ki občasno zavede našo percépcijo, ker znamo ljudje ob ogledu okolice poiskati obraz tudi tam, kjer ga v bistvu ni, recimo pri raznih neživljenjskih formah, vključno z avtomobili…
Tega dejstva so se vedno zavedali tudi avtomobilski oblikovalci, ker jih je v to smer potisnila sama zasnova avtomobila ter zakonski predpisi. Zato je osnovna oblikovalska postavitev prednjega para žarometov ključna pri določanju vseh ostalih karakternih lastnosti avtomobila, ker so človeški možgani ob pogledu na takšno 'polovično' sliko sposobni sami zapolniti praznino med žarometoma. Prednjemu paru žarometov ljudje skoraj vedno pripisujemo pomen človeškega ali živalskega para oči, maska hladilnika ali prednji odbijač ob tem prevzame vlogo ust, pokrov motorja in nameščena značka pa dobita vlogo nosu. Trenutno obstajata dva 'mainstream' trenda oblikovanja prednjega dela avtomobila. Pri majhnih in pri ostalih avtomobilih, ki so naravnani bolj po okusu žensk ter družin, se oblikovalci velikokrat odločijo za obliko, ki avtomobilu prinaša vesel 'otroški obraz', ker želijo s tem povečati faktor prikupnosti. Obraz prestižnih in športnih avtomobilov prinaša povsem drugo, veliko bolj agresivno sporočilo, ker želi proizvajalec s tem dvigniti ugled vozila, poleg tega bo takšen obraz uporabniku zagotovil več prehitevalnega prestiža na za to predvidenem pasu avtocest…
Vendar so oblikovalci ob tem igranju z obrazi kmalu ugotovili, da obstaja tudi 'minsko polje', ker lahko oblikovalsko pretiravanje v smeri določenih karakternih lastnosti ali izvedene oblikovne korekture v napačni smeri hitro pripeljejo do neumno delujočega obraza, ki nas ne bo prepričal v nakup avtomobila. Podobno bo tudi v primerih, ko deluje avtomobil preveč simpatično, ker deluje neresno, in v primeru, ko postane avtomobilov zlobni pogled lahko celo moteč. Ta spoznanja potrjuje tudi leta 2008 objavljena študija z naslovom 'Face to Face', ki so jo takrat izvedli priznani strokovnjaki različnih inštitucij (Ludwig-Boltzmann-Institute, University of Vienna, EFS Unternehmensberatung GmbH in Florida State University). V javno objavljeni študiji so raziskovali vpliv percépcije (čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje) na podobo nekaterih sedanjih avtomobilskih obrazov.
V tej študiji je sodelovalo 20 moških in 20 žensk v različni starosti (od 19 do 34 let), ki so jim raziskovalci pokazali 38 visokoresolucijskih računalniških 3D fotografij šestindvajsetih proizvajalcev avtomobilov. Ob tem je vsak izmed sodelujočih pregledoval fotografije z vedno enake oddaljenosti, poleg tega so poskrbeli za vedno enako prikazano razmerje velikosti avtomobila. Obrazi vseh naključno prikazanih avtomobilov na fotografijah so bili vedno obarvani v srebrno karoserijsko barvo, vsak opazovalec je moral ob tem določiti 34 opornih točk, ki so na koncu razkrile 19 različnih lastnosti avtomobila. Poleg tega je moral opazovalec ob pogledu na fotografijo na njej narisati neprekinjeno linijo, ki po njegovem mnenju označuje meje obraza. Nato so ga vprašali, če ima avtomobil na fotografiji obraz, zanimalo jih je tudi to, kakšnemu (živalskemu ali človeškemu) obrazu je prikazan avtomobilov obraz podoben. Na koncu so opazovalca prosili, da na fotografiji avtomobila označi cone, ki po njegovem simbolizirajo usta, nos, oči in ušesa…
Pri pridobivanju rezultatov so si raziskovalci pomagali s statistično analizo, vendar so ob tem uporabili tudi geometrično morfometrijo (meritev oblik), ki jim je pomagala pri določanju povezav med obliko in karakternimi lastnostmi obraza. Osnovne ugotovitve so prinesle že znano spoznanje. Obraze kompaktnih in majhnih avtomobilov povezujemo predvsem z lastnostmi kot so: otroškost, ženskost, prijateljstvo, podrejenost, veselje, preplašenost, presenečenje, odprtost, sposobnost sprejemanja kompromisov, nobene nadutosti in nič vzburjenja, ker je njihovo vetrobransko steklo večje, poleg tega imajo manjše maske hladilnikov. Prednje luči so v tem primeru nameščene precej bližje kot pri večjih in prestižnih vozilih. Vse to pripomore pri dajanju vtisa kompaktnosti. Obratne lastnosti (odraslost, moškost, sovražnost, dominanca, jeza, neustrašnost, nesrečnost, zaprtost, nepripravljenost na kompromis, aroganca in vzburjenost…) premorejo avtomobili, ki so širši in nižji, premorejo bolj pravokotno oblikovane nizke žaromete in imajo nizko vetrobransko steklo. Takšni avtomobili so bili všeč večini ljudi, ki so sodelovali v raziskavi. Od tega jih je bilo 90 odstotkov prepričanih, da imajo prikazani avtomobili obraz živalskega ali človeškega izvora…
