Letos je minilo že 60 let od prve predstavitve drugega serijskega modela znamke Lamborghini, ki je zaradi tržnega uspeha postavil zdrave finančne temelje za razvoj znamke in jo posledično postavil ob bok znamki Ferrari.
V marcu leta 1966 so obiskovalci tedanjega avtomobilskega salona v Ženevi lahko prvič spoznali povsem novi model 400 GT, ki je takrat nadomestil prvi serijski model znamke Lamborghini v obliki modela 350 GT, čeprav v primeru modela 400 GT označba 'povsem novi model' ni popolnoma pravilna, ker je model 400 GT v bistvu samo evolucijska izpeljanka modela 350 GT. To dokazuje prva serija modela 400 GT z dodatno modelno oznako 'Interim', ker gre v primeru te serije (izdelali so samo 23 primerkov) za vozila s prvotnimi karoserijami modela 350 GT. Kasneje smo dobil model 400 GT 2+2, ki ima višjo strešno konstrukcijo ter tudi nekoliko višjo bočno linijo, ker v tem primeru ne govorimo o dvosedežniku, temveč o pravem 2+2 (zaščitni znak vseh poštenih kupejev, ker pač niso taksiji niti družinska vozila …) kupeju s parom pošteno odmerjenih prednjih sedežev in parom pomožnih, skromneje odmerjenih zadnjih sedežev, zadnji potniki imajo v tem primeru tudi dobro okrnjen prostor za noge.
Ob kupeja (350 GT in 400 GT) imata popolnoma enako medosno razdaljo (2.550 mm), model 400 GT 2+2 se lahko pohvali z malenkostno večjo karoserijo, drugačnim parom prednjih žarometov in nekoliko manjšim zadnjim kabinskim steklom, čeprav je prostornina prtljažnika v zadku nekoliko večja. Največ sprememb pa je pod motornim pokrovom, to razkriva že modelna oznaka. Za premikanje modela 350 GT je zaslužen 3,5-litrski bencinski V12 motor, ki so ga v primeru modela 400 GT 2+2 (dolžina: 4.460 mm, širina: 1.725 mm, višina: 1.285 mm, neto masa: 1.380 kg, pnevmatike: 210-15 VR, platišča: Borrani) povečali na 3,9-litra. Oba 12-valjna pogonska sklopa je zasnoval legendarni Giotto Bizzarrini. V primeru 60-stopinjskega atmosferskega V12 motorja iz modela 400 GT 2+2 so Italijani iz njega lahko iztisnili 320 KM (235 kW) pri športnih 6.500 vrtljajih v minuti ter 374 Nm motornega navora pri športno visoko odmerjenih 4.500 vrtljajih v minuti. Vgrajeni pogonski sklop so Italijani spojili z na novo razvitim 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki se je zgledoval po tedanjih ročnih menjalnikih znamke Porsche. Vse skupaj je zadostovalo za doseganje največje hitrosti v območju 250 km/h (0-100 km/h: 6,2 sekunde).
Obstaja pa tudi posebni 'serijski' primerek modela 400 GT, ki je znan kot lamborghini flying star II by Touring (1966). V novembru leta 1966 smo v Torinu dobili tudi Lamborghinijev 'shooting brake' z imenom flying star II. Edini izdelani primerek avtomobila, ki je nastal na skrajšani osnovi serijskega modela 400 GT, je takrat kupil Jacques Quoirez, brat znane francoske pisateljice Francoise Sagan, ki je prestižni Lamborghinijev 3-vratni 'Shooting Brake' uporabljal za vsakdanje opravke. Do sedaj je ta legendarni športni avtomobil, ki naj bi po pričakovanjih takratnega vodstva podjetja Carrozzeria Touring nadomestil model GT 400, zamenjal že nekaj lastnikov, serijski model GT 400 pa je v realnosti zamenjal kasnejši model islero. Še zanimivost. Ob predstavitvi je flying star II počival na platiščih z naperami znamke Borrani, kasneje je dobil lahka platišča znamke Campagnolo. Do zaključka proizvodnje v letu 1968 je nastalo samo 274 primerkov modela 400 GT 2+2, za odlično ohranjen primerek tega elegantnega GT-ja boste morali odšteti približno 650.000 evrov.
