V teh dneh se je pri naših severnih sosedih predstavil zanimiv električno gnani motocikel, ki s svojo nenavadno zunanjo podobo že polarizira javnost, ker deluje kot ogromni insekt, ki so ga Avstrijci oblekli v pločevinaste ostanke legendarne 'tetke Ju' (transportno letalo junkers ju 52). V primeru novega motocikla, ki je že dostopen kupcem, gre za izdelek avstrijskega podjetja Hammerschmid Maschinenbau, čigar lastnik je Johann Hammerschmid…
Pred približno štirimi leti se je Johann Hammerschmid odločil za nastanek posebnega dvokolesnega prevoznega sredstva pri katerem bi imelo okoljevarstvo zelo pomembno vlogo, zato se je že ob načrtovanju modela J1 odločil, da bo ta 'dvokolesni monoposto' (J1 ne more sprejeti dveh potnikov) motoriziran samo ob pomoči električne energije, ki je trenutno shranjena v približno 1.200 primerkih uporabljenih litij-ionskih baterij s celotno maso paketa v območju sedemdesetih kilogramov. Ta paket akumulatorjev je Hammerschmid postavil na lahko nosilno konstrukcijo iz aluminija, ki istočasno podpira dvojno nihajno vpetje prvega kolesa ter enojno nihajno roko na zadnjem kolesu, kjer se nahaja tudi kontrolni in pogonski sklop v obliki integriranega električnega motorja, ki lahko sprosti največ 15 KM ter konstantnih 220 Nm motornega navora, ki je vozniku na voljo celoten čas vožnje, ker J1 nima menjalnika.
Ker je takšna konstrukcija motocikla prinesla zelo nizko težišče (350 mm od vozne podlage) naj bi J1 z lahkoto obvladoval ovinke, masa tega motocikla (brez voznika) pa znaša 159 kilogramov. V tem primeru dobi uporabnik različico J1.150, kjer dodatno število pojasnjuje akcijski domet z enim samim polnjenjem litij-ionskih akumulatorjev s kapaciteto 8,3 kilovatne ure. Polnjenje te in ostalih različic (obstaja tudi različica J1.200 z dometom 200 km) je možno na vsaki domači vtičnici, kjer bodo omenjeni akumulatorji ob polnjenju z običajno hitrostjo v dveh urah in pol lahko ustvarili približno štiri petine vse razpoložljive električne pogonske energije. Ta različica modela J1 lahko doseže največjo hitrost 120 km/h in ob tem z enim samim polnjenjem akumulatorjev prevozi največ 150-kilometrsko razdaljo. Avstrijci zagotavljajo, da bo voznik takšnega motocikla na vsakih stotih kilometrih poti za 'pogonski sok' zapravil samo 1,2 evra.
Obstaja pa tudi prej omenjena različica J1.200, kjer bo uporabnik z enim samim polnjenjem akumulatorjev (kapaciteta: 12,7 kilovatne ure) lahko prevozil 200 kilometrov razdalje. Vendar je ta različica zaradi tega posledično tudi občutno težja (masa motocikla brez voznika: 178 kg) in manj vozno agilna. Hammerschmid zagotavlja kupcem, da bo vsak motocikel z vgrajenim sklopom akumulatorjev lahko prevozil 200.000 kilometrov, potem pa rabljeni akumulatorji pristanejo v reciklaži, kjer jih pripravijo za ponovno življenje v povezavi z izdelki na področju fotovoltaike. Med posebnostmi tega motocikla, ki bo kupca olajšal za najmanj 23.000 (25.000 v primeru različice J1.200) evrov, omenjajo tudi odsotnost klasične armaturne plošče, ker so vse informacije, ki jih voznik potrebuje med vožnjo, shranjene in vidne na dveh 2,4 plačnih zaslonih, nameščenih na površini obeh vzvratnih ogledal, kjer najdemo tudi vgrajena dodatna svetila in par smernikov. Oblikovanje pod močnim vplivom insektov pa je vidno tudi pri oblikovanju zadka in še nekaterih drugih detajlov.
Avstrijci so že pričeli s serijsko izdelavo teh motociklov. Če bo dovolj zanimanja, naj bi vsako leto nastalo od 50 do 60 takšnih motociklov. Če bodo Avstrijci na tržišču preživeli prvih šest let, bo zadeva postala tudi dobičkonosna…
