Novinarji nemške revije Auto, Motor und Sport so v teh dneh izvedli zanimiv test, ker jih je zanimalo kako se obnese vleka počitniške prikolice z relativno kompaktnim priključnim hibridom. Sklepna ugotovitev nemških novinarjev je, da se priključni hibrid ne obnese ravno najbolje v takšni počitniško orientirani disciplini.
V ta namen so si Nemci tokrat izposodili med družbeno neodgovornimi kupci (družbeno odgovorni ljudje ne kupujejo SUV vozil in oblikovnih križancev …) zelo priljubljen 'šišmiš' (oblikovni križanec) izdelek znamke KIA (model x-ceed 1.6 GDi PHEV), ki se lahko pohvali s skupno 104. kilovati (141 KM) pogonske moči. Na začetku omenimo najprej kakšno pozitivno lastnost takšnega avtomobila, razvidno predvsem iz podatka o povprečni porabi goriva v slučajih, ko se boste po urbanem okolju s takšno kio vozili sami in ob pomoči vgrajenega električnega pogonskega sklopa, ki vam bo lahko zagotovil približno 54 kilometrsko avtonomijo.
Manj zadovoljni bodo tisti vozniki, ki morajo s takšnim vozilom prevoziti tudi kakšno daljšo cestno etapo, ker jo bodo večinoma prevozili samo ob pomoči vgrajenega 1,6-litrskega bencinskega motorja in brez rekuperacije električne energije, posledično boste ob vožnji po avtocesti na vsakih 100 prevoženih kilometrov porabili še sprejemljivih 5,7 litra bencinskega goriva. Do drastičnega poslabšanja varčevalnih vrednot takšne kie pa bo prišlo v primeru, ko boste nanjo obesili počitniško prikolico, ki ne sme biti težja od 1300 kg. Takrat bo povprečna poraba goriva poskočila na najmanj 8,5 litra, odnosno popolnoma nesprejemljivih 13 litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov v slučajih, ko je na predvideni vozni trasi veliko manjših in večjih klancev, ki jih bo takšna kia premagovala samo v počasnem tempu (Nemci na testu ob vleki prikolice v klanec niso mogli doseči večje hitrosti od 130 km/h …).
Razlog za takšen vedenjski vzorec te 'eco' kie pa razkriva podatek o masi hibridnega avtomobila (neto masa: 1568 kg, največja dovoljena skupna masa: 2030 kg, največja skupna dovoljena masa s priklopnikom: 3330 kg), ker je ta lažni okoljevarstvenik že v osnovi občutno (+ 223 kg) težji od klasično gnane in primerljivo močne bencinske verzije (1.4 T-GDi, 103 kW (140 KM)) tega modela. Nemci so ob tem grajali tudi delovanje 6-stopenjskega 'DSG' samodejnega menjalnika, ki so ga označili kot izredno nervoznega in nagnjenega k nerazumni in hektični menjavi prestav (očitno se umetna inteligenca tudi v tem primeru ne znajde najbolje …). Omenjajo pa tudi slaboten 1,6-litrski bencinski motor (105 KM/ 77 kW), ki se zaradi slabega razmerja med maso in razpoložljivo pogonsko močjo enostavno ne more spopadati s preveliko maso.
Do takšnih zaključkov so že pred mnogimi leti (leta 1977) prišli tudi v ameriški vojski, ko so preizkušali prvi Lamborghinijev terensko orientirani prototipni izdelek z oznako cheetah (spiritualni predhodnik 'rambo-lambo' modela LM001). Ta terenski avtomobil je takrat premikal 5,9-litrski bencinski 8-valjnik znamke Chrysler, ki je lahko mobiliziral 132 kW (180 KM) pogonske moči. Ker je imel Lamborghinijev izdelek približno 2 toni neto mase, je bilo število razpoložljivih konj enostavno premajhno za spodobno in efektivno premikanje Lamborghinijeve 'debele mačke', zato so ta prototip kmalu poslali na smetišče zgodovine. To lekcijo bi si morali zapomniti tudi kupci današnjih modnih 2- in 2,5 tonskih 'SUV krav' z manj kot 200 (144 kW) KM pogonske moči, ki jih neresni novinarji seveda predstavljajo kot nekaj najbolj 'dinamičnega' in 'športnega' na naših cestah …
