Čeprav so večino letošnjih tokijskih salonskih kapacitet zakupili serijski proizvajalci avtomobilov, lahko tu pa tam najdete tudi kakšno eksotično štirikolesno igračo. Lep primer tega so kreacije japonske oblikovalske hiše, ki jo vodi slavni oblikovalec Ken Okuyama, ki ga v zadnjem času največkrat povezujemo z njegovo vodilno oblikovalsko vlogo v podjetju Pininfarina…
Tokrat je v Tokiu razstavil štiri vozila, ker so med njimi trije predstavniki izrazito športno usmerjenih avtomobilov, četrti tokijski eksponat pa nekako izstopa iz ponudbe, zato ker govorimo o lično oblikovanem traktorju (Yanmar Y-concept YT01 advanced tractor), ki bi ga v nekaterih današnjih marketinških oddelkih hitro proglasili za 'urbani' in 'športni' avtomobil, verjetno bi mu celo prilepili oznako 'dinamični premium monoposto kupe', ker bi to ustrezalo socialnim potrebam sodobnih 'mestnih kmetovalcev'. Okuyama s pravilno interpretacijo pojma šport nima težav, ker mu je jasno, da '250-kilogramska SUV Nemka' (obstajajo tudi podobno rejene SUV 'Britanke in Američanke'…) v 'AMG' ali v 'M trenirki' pač ni športna, čeprav je po svoje lahko zmogljiva (predvsem v nepotrebnem goltanju goriva, kjer pride do izraza edina prava športnost velikih SUV avtomobilov…).
Želite dokaz? Pred časom so pri reviji Auto, Motor & Sport testirali dva različna modela iste znamke avtomobilov, ki ju je premikal enak 3,0-litrski turbodizelski motor z 245 KM. Predstavnik normalnih avtomobilov (BMW 330d touring) je na tem testu v povprečju porabil 7,5-litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, medtem ko je modni BMW X5 v enakih pogojih popil približno 11,5-litra na 100 prevoženih kilometrov. Razlog za takšno razliko je enostaven, ker je med obema približno 600 do 700 kilogramov razlike v masi, svoje pa naredi tudi 'tovornjaška aerodinamika' pri 'športnem' modelu X5. Pojem šport v resnici utelešajo modeli kot je Okuyamin kode 9, novi japonski kupe s sredinsko nameščenim 2,0-litrskim bencinskim štirivaljnikom japonskega izvora, ki lahko ob pomoči prisilnega polnjenja (turbo) sprosti 370 KM pri 8000 vrtljajih v minuti. Čeprav Japonec ni predstavil podatkov o zmogljivostih tega kupeja, ki je oblikovan pod vtisom klasičnih športnih avtomobilov iz obdobja od leta 1963 do leta 1973, mu bodo kompaktne karoserijske mere (dolžina: 4140 mm, širina: 1905 mm, višina: 1130 mm, medosna razdalja: 2300 mm, pnevmatike: 205/45 ZR17 (spredaj) in 245/35 ZR18 (zadaj)) in lahka gradnja (masa avtomobila: 890 kg) zagotovile vozne lastnosti in zmogljivosti v stilu precej močnejših superšportnikov.
Japonskim kupcem je na voljo tudi še bolj špartansko in posledično še bolj športno orientirana različica modela kode 9, ki nosi oznako kode 7 clubman. V tem primeru dobi kupec še lažji in posledično okretnejši avtomobil, ki je namenjen predvsem uporabi na dirkališčih. Za odštetih 8,5 milijona japonskih jenov bo kupec prejel japonski 'lotus 7', ki ga premika 1,6-litrski turbobencinski štirivaljnik, ki lahko mobilizira 250 KM. Kot zadnjo možnost omenjajo ročno izdelani kode 7 exclusive, roadster, ki ga premika 2,0-litrski turbobencinski motor z 230 KM. Za takšen dirkalnik bo Japonec odštel približno 25 milijonov jenov.
Kode 7 Clubman
Kode 7 Exclusive
