Pred nekaj dnevi (5. novembra) je na Dunaju potekala ustanovna skupščina novega „eFuel Alliance Austria“ gibanja, ki se mu je že pridružilo približno 100 avstrijskih članov, ker očitno verjamejo v to, da je bruseljsko politično enoumje v obliki poveličevanja in posiljevanja naše družbe z elektromobilnostjo slepa ulica …
Ste se kdaj vprašali, kako bomo z medijsko opevano elektromobilnostjo, ki je baje edina prava smer razvoja za prehod v nizkoogljično družbo, rešili vse okoljevarstvene probleme na področju ladijskega, cestno tovornega in letalskega prometa? Resnično mislite, da so ogromne električno gnane ladje, električno gnani veliki tovornjaki in električno gnana velika potniška in transportna letala rešitev vseh naših okoljevarstvenih problemov? Žal se motite, ker se elektromobilnost resnično obnese samo pri majhnih, odnosno kompaktnih in lahkih avtomobilih ob vožnji na kratkih razdaljah, za prevoze večje količine težjega tovora in potnikov na daljših razdaljah po vodi, zraku in cestah pa elektromobilnost ni ustrezna rešitev, razen v primeru železnic, kjer so električno gnane lokomotive že dokazale svojo vrednost …
Po podatkih iz izvedene študije evropskega eFuel Alliance zavezništva, ki se mu je do sedaj pridružilo že več kot 150 evropskih podjetij, raziskovalnih ustanov in posameznikov, bo leta 2030 na evropskih cestah še vedno v obtoku približno 200 milijonov fosilno gnanih avtomobilov, ker se večina prebivalcev kontinentalne Evrope ne želi odpovedati klasično gnanim avtomobilom in si kupiti nove električne avtomobile, ki so trenutno samo modne igrače za premožne in tržno uspešni predvsem zaradi bogato odmerjenih subvencij s strani držav in proizvajalcev avtomobilov, vendar bodo ti spodbujevalniki prodaje v bližnji bodočnosti presahnili, s tem pa bodo pokopane tudi iluzije proizvajalcev električnih vozil o dobri prodaji in bogatem zaslužku, ker ljudje enostavno ne bodo želeli kupovati predragih električnih avtomobilov s pogojno uporabnostjo, ki povrh vsega za kolikor toliko normalno delovanje potrebujejo še ogromno finančno injekcijo za izgradnjo polnilne infrastrukture in nadgradnjo obstoječega električnega omrežja.
Zato resni ljudje ne stavijo vsega na elektromobilnost, temveč so odprti tudi za implementacijo drugih tehnologij (sintetična goriva, pogon na zemeljski ali tekoči plin, pogon na vodik …), ki bi lahko prinesle občuten upad ustvarjenih CO2 emisij na račun transporta in tudi stavbnega ogrevanja. V Avstriji so v teh dneh že napovedali prvi korak v tej smeri, ker bodo Avstrijci leta 2022 v bližini Gradca postavili prvo 'Power-to-Liquid' rafinerijo, kjer naj bi leta 2030 pridobivali približno 240 milijonov litrov (letna proizvodnja) sintetičnega goriva. In kdaj bomo na ta 'vlak razuma' skočili Slovenci? Verjetno se to ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti, ker tudi naši državni uradniki verjamejo samo v bruseljsko pravljico o čudoviti elektromobilnosti, da ob tem o naporih mojih kolegov, ki so od proizvajalcev električnih vozil že dobili jasna navodila in najbrž tudi kakšen 'prehrambeni bon' za popularizacijo električnih vozil med potencialnimi kupci avtomobilov, niti ne razmišljam …
