Avto.info

Borgward

Napoved oživitve nemške avtomobilske znamke

Christian Borgward

Christian Borgward

Avtor: Foto: Borgward
Borgward 2000 (1939-1942)

Borgward 2000 (1939-1942)

Borgward Hansa 1500 Limousine

Borgward Hansa 1500 Limousine

Borgward Hansa 1500 Sport Coupе

Borgward Hansa 1500 Sport Coupе

Borgward Hansa 1500 Sport-Cabriolet

Borgward Hansa 1500 Sport-Cabriolet

Borgward Isabella Coupe

Borgward Isabella Coupe

Borgward Isabella Kombi

Borgward Isabella Kombi

Borgward Isabella Limousine

Borgward Isabella Limousine

Borgward P100

Borgward P100

Borgward Hansa 2400 Pullman

Borgward Hansa 2400 Pullman

Borgward Hansa 2400  Schrägheck

Borgward Hansa 2400 'Schrägheck'

Po poročanju nemškega časopisa Westfalen Blatt, ki se ob tem sklicuje na dobro obveščene vire iz leta 2008 ustanovljenega švicarskega podjetja Borgward AG, bomo na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu dočakali ponovno rojstvo legendarne nemške znamke Borgward, ki je ugasnila že leta 1961, in to v sumljivih okoliščinah…

Za ponovno obuditev znamke Borgward sta zaslužna predvsem Christian Borgward (vnuk ustanovitelja znamke) in Karlheinz Knöss (nekdanji manager v koncernih Daimler in General Motors), vendar so v to zgodbo močno vpleteni tudi Kitajci (družba Beiqi Foton Motor), ker so si v tem kitajskem industrijskem gigantu že v lanskem marcu zagotovili vse lastniške pravice v zvezi z blagovno znamko Borgward, katere sedež ne bo več v Bremnu, temveč v Stuttgartu. Zato so Kitajci že napovedali renesanso te, nekoč zelo cenjene znamke, ki je bila zelo znana po naprednih konstruktorskih rešitvah. Tako naj bi Kitajci v bližnji bodočnosti 'splavili' najmanj pet novih modelov, med njimi bo tudi en SUV model. V Ženevi se bo publiki tokrat predstavila povsem nova limuzina višjega razreda, ki obuja spomin na spiritualne predhodnike (modeli 230, P100 in hansa 2400) iz poznih petdesetih let prejšnjega stoletja.

Zgodba o tej znamki se je pričela odvijati leta 1931, ko je Carl F. W. Borgward skupaj s partnerjem prevzel bremensko avtomobilsko tovarno znamke Hansa-Lloyd. Po končani drugi svetovni vojni so v Bremnu najprej izdelovali model hansa 1500 (1949-1954), ki ima status prvega nemškega povojnega avtomobila s samonosno 'ponton' karoserijo. Temu uspešnemu modelu sta se kmalu pridružila še srednjerazredna modela Isabella (1954-1961) in arabella (1959-1963), ki je nastajala z logotipi znamke Lloyd. Kupci so zelo cenili športni kupe na osnovi modela isabella. Ta elegantni avtomobil, ki je nastajal na območju Bremna, je takrat simboliziral športnost, ker je lahko na avtocesti pustil za seboj večje avtomobile z vgrajenimi bencinskimi šestvaljniki. Poleg tega so hvalili tudi njegovo okretnost, odlično podvozje in posledično dobro lego avtomobila pri večjih hitrostih.

'Wirtschaftskapitäne' tedanjega časa so se lahko odločili tudi za prestižni borgward hansa 2400 s podobno prodajno ceno kot tedanji mercedes 220 a, vendar 'schrägheck' (alias 'fließheck' in 'fastback') limuzina, ki jo pri nekaterih nemških znamkah danes tolmačijo kot '4-vratni kupe', ni privabila veliko kupcev, čeprav so jo kasneje ponudili tudi v bolj klasični 'stufenheck' (notchback) limuzinski različici, ki jo najdemo tudi pri nekaterih današnjih kupejih znamke BMW. Posebej velja omeniti tudi prestižni model P100 (1959-1962), ker je to prvi nemški serijski avtomobil z zračnim vzmetenjem. Borgwardova pionirska vloga je vidna tudi na področju samodejnih menjalnikov, ki so se v modelih te znamke pojavili že leta 1951. Tako je v Bremnu nastalo približno milijon primerkov avtomobilov znamke Borgward.

Za zaton znamke naj bi poskrbel kar lastnik podjetja, ker se je proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja preveč posvetil vgradnji napredne tehnike v njegove modele avtomobilov, namesto, da bi poslušal računovodje. V jeseni leta 1960 se je Carl F. W. Borgward obrnil na tedanje nemške banke, ker je za nadaljevanje posla nujno potreboval finančno injekcijo, ki mu jo banke niso nikoli odobrile. Zlobni jeziki pravijo, da so za to krivi ostali proizvajalci avtomobilov v Nemčiji, ker pri znamkah kot sta bili Mercedes-Benz in Opel v tistem času kupcem avtomobilov niso bili sposobni zagotoviti tako naprednih tehnoloških rešitev in takšnega naprednega oblikovanja kot podjetje iz Bremna, zato naj bi takrat kartelno pritisnili na nemške banke. V tem pogledu zgodba spominja na usodo ameriške znamke Tucker, ker so bili tudi njeni izdelki preveč napredni za tiste čase in posledično trn v peti velikih treh avtomobilskih znamk iz Detroita…

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava