Iz Nemčije v teh dneh poročajo o čedalje bolj razširjenem fenomenu, ki bi ga še pred časom pripisovali kvečjemu dogajanju v ZDA, kjer je vozniška 'kultura lenarjenja' ob menjavi menjalniških prestav že zdavnaj pometla z ročno menjalniško konkurenco. Bodo klasični ročni menjalniki zaradi tega pristali v muzejih?
Podatki, ki so jih zbrali v nemškem združenju DAT (Deutsche Automobil Treuhand) kažejo, da je bil lani že vsak četrti registrirani avtomobil na nemških cestah opremljen s samodejnim menjalnikom, medtem ko je bilo leta 1999 takšnih vozil v Nemčiji precej manj (vsako deseto vozilo). Helmut Klein iz ADAC-ovega tehničnega centra Landsberg je prepričan, da bodo klasični ročni menjalniki v nekaj desetletjih postali prava redkost, vsaj med večjimi avtomobili, obdržali se bodo edino v segmentu majhnih vozil, kjer so klasični samodejni menjalniki enostavno pretežki in predragi za vgradnjo ter v segmentu pravih športnih avtomobilov, ker so ročni menjalniki še vedno prva izbira pristno športno orientiranih voznikov. V ZDA, kjer sta mehko komfortno podvozje in samodejni menjalnik 'zakon', so leta 2013 prodali samo 3,9 odstotka novih avtomobilov, ki so opremljeni z ročnimi menjalniki.
Za prodor samodejnih menjalnikov v Evropi je zaslužna tudi spremenjena miselnost voznikov, ker veliko kupcev stavi predvsem na udobje in 'kulturo lenarjenja', ki jo ob vožnji avtomobila simbolizira samodejni menjalnik. Samodejni menjalnik je tudi precej boljši partner v primeru, ko je vozilo opremljeno z najrazličnejšimi elektronskimi asistenti. Čeprav je nekoč veljalo, da bo vozilo, ki je opremljeno s samodejnim menjalnikom, bolj potratno ob ravnanju s pogonskimi gorivi, se časi očitno spreminjajo. V ADAC-ovem tehničnem centru Landsberg so že večkrat izvedli tečaje varčne vožnje za vse zainteresirane. Ob tem se je pokazalo, da novejši samodejni menjalniki dejansko lahko poskrbijo za nižjo povprečno porabo avtomobila, ker voznika ne animirajo k hitrejši vožnji. Opazili so tudi, da številni lastniki avtomobilov z ročnimi menjalniki po nepotrebnem priganjajo motor ob menjavi vozniških prestav, poleg tega naj bi predolgo vozili v prenizki prestavi.
Vendar ob tem ne smemo pozabiti, da vsi današnji pogonski sklopi niso najbolj dovzetni za konstantno vožnjo pri nizkih motornih obratih. Sam poznam primer, ko je voznik bencinsko gnanega avtomobila upošteval 'kvazi nasvet' o čim nižjem številu motornih vrtljajev v vsaki prestavi. Posledično mu je po nekajmesečnem sledenju nasveta, kjer boste v 5 ali pa 6 prestavi vozili s 60 km/h, prineslo težave z delovanjem motorja (prižiganje različnih kontrolnih lučk na armaturi in javljanje različnih senzorjev, ki jih voznik po navadi sploh ne bi smel spoznati…). Pametni ljudje, ki jim je jasno, da varčevanje z gorivom za vsako ceno prinaša tudi težave, ob vožnji bencinsko gnanega vozila nikoli ne dopustijo, da bi motorni obrati v vsaki uporabljeni prestavi padli pod 2000 vrtljajev v minuti, ker vedo, da je najlepši možni razplet dogodkov za motor izvedljiv šele takrat, ko voznik vozi v območju največjega motornega navora (+/- 1000 vrtljajev v minuti). Takrat bo motor res zadovoljno predel, bolj bo trpel edino menjalnik.
Pred nakupom vozila s samodejnim menjalnikom se najprej pozanimajte o stroških vzdrževanja in popravil, ker osebno poznam kar nekaj lastnikov avtomobilov, kjer je avtomatski menjalnik že odpovedal 100 odstotno poslušnost, kar zna tudi slišno naznaniti ob vožnji. Vendar je strošek popravila samodejnega menjalnika tako velik, da se bo lastnik s pokvarjenim in škrtajočim menjalnikom raje vozil dokler bo šlo, kot pa da bi poskrbel za popravilo…
