Iz Nemčije, kjer deluje tudi zavarovalnica DA Direkt Versicherung, prihaja nova študija, ki znova opozarja na to kako usodno je lahko odvračanje voznikove pozornosti med vožnjo avtomobila, istočasno pa študija ugotavlja, da v marketinške pravljice o neverjetnih sposobnostih modnih asistenčnih sistemov verjame samo vsak četrti vprašani Nemec.
Na začetku letošnjega novembra so pri nemški zavarovalnici DA Direkt Versicherung (Zurich Gruppe) ob pomoči zaposlenih v inštitutu infas quo izvedli reprezentativno anketo v kateri je tokrat sodelovalo točno 2038 polnoletnih Nemcev in Nemk. Ob tem so raziskovalce zanimali predvsem razlogi, ki lahko pripeljejo do odvračanja voznike pozornosti in pa mnenje sodelujočih o zanesljivosti delovanja raznih asistenčnih sistemov, ki jih marketing in neresni novinarji prikazujejo kot nekaj nujno potrebnega za varnost potnikov v avtomobilih. Razlog za samo izvedbo študije pa razkriva podatek, ki pravi, da je za odvračanje voznikove pozornosti krivo za vsako četrto (27 %) prometno nesrečo na nemških cestah.
Raziskava je pokazala, da se 60 odstotkov izmed vseh vprašanih, ki so sodelovali v tej raziskavi, strinja s tem, da je odvračanje voznikove pozornosti med vožnjo avtomobila resen problem, 8 odstotkov izmed vseh vprašanih je celo mnenja, da je to dostikrat edini pravi razlog za nastanek prometne nesreče. Med najpogostejšimi vzroki, ki lahko pripeljejo do odvračanja voznikove pozornosti, pa omenjajo dejanja drugih udeležencev v javnem prometu ter spremenjeno cestno infrastrukturo in pa uporabo pametnih telefonov. Zelo nizko pa ostaja zaupanje uporabnikov v 100-odstotno zanesljivo delovanje medijsko opevanih asistenčnih sistemov, v zanesljivo delovanje te modne 'invalidske opreme' verjame samo vsak četrti vprašani v tej raziskavi, poleg tega je 19 odstotkov izmed vseh vprašanih priznalo, da so za odvračanje njihove vozniške pozornosti med vožnjo avtomobila zaslužni predvsem raznorazni asistenčni sistemi.
Na odvračanje vozniške pozornosti pa lahko vplivajo tudi ostali dejavniki, recimo poslabšanje vremena, ki s seboj prinese tudi poslabšano vidljivost iz vozila. S tem se strinja 55 odstotkov izmed vseh sodelujočih v tej raziskavi, medtem ko je 42 odstotkov izmed vseh vprašanih povedalo, da na odvračanje voznikove pozornosti lahko zelo vpliva tudi spremenjena cestna infrastruktura (delo na cesti in posledični obvozi ter iskanje nove poti …). Vsak deseti vprašani je kot zelo dober razlog za odvračanje pozornosti med vožnjo omenil ukvarjanje z navigacijskim sistemom ob iskanju primerne poti, 53 odstotkov izmed vseh vprašanih je povedalo, da jih k odvračanju pozornosti s svojimi dejanji pogosto prisilijo drugi vozniki avtomobilov (36 %) v javnem prometu. Ob tem so omenili tudi vpliv kolesarjev (34 %) in pešcev (17 %).
Na učinkovito odvračanje voznikove pozornosti med vožnjo avtomobila ima zelo velik vpliv (tako meni 66 % odstotkov izmed vseh vprašanih) tudi samo dogajanje v potniški kabini (poslušanje glasne glasbe (38 %), intenzivni pogovor s sopotnikom (23 %), hrana in pijača (9 %), interakcija s pametnim telefonom (12 %) in navigacijo (12 %)), ob tem pa nekateri (7 %) omenjajo celo vpliv flirtanja z ostalimi udeleženci in udeleženkami v prometu. Še vedno, čeprav nekoliko manj, pa je za odvračanje vozniške pozornosti med vožnjo zaslužna uporaba pametnega telefona, ker ga zelo intenzivno ali pa intenzivno uporablja vsak peti voznik, ki je sodeloval v tej raziskavi. V pogledu mlajših voznikov (od 18 do 29 let) je situacija še slabša, ker se ena tretjina (33 %) takšnih voznikov med vožnjo ni sposobna odreči ukvarjanju s pametnim telefonom. Nekoliko nižja (18 %) je kvota mladih voznikov, ki se te grde razvade med vožnjo lotijo samo občasno.
Zelo veliko (60 % izmed vseh vprašanih mladih voznikov in voznic) je tudi takšnih, ki se med vožnjo radi prelevijo v bralce SMS in ostalih tekstovnih sporočil, 36 odstotkov izmed vseh vprašanih mladih voznikov in voznic pa se med vožnjo prelevi v fotografe. Zanimivo je tudi mnenje nemških uporabnikov in uporabnic medijsko opevanih asistenčnih sistemov glede kredibilnosti njihovega delovanja. V marketinške pravljice o neverjetni učinkovitosti in posledično povečani varnosti potnikov v avtomobilih, ki so opremljeni s to delno zanesljivo delujočo kramo, verjame samo vsak četrti (23 %) izmed vseh vprašanih, je pa zanimivo to, da je vsak peti vprašani ob tem celo prepričan, da bo z uporabo katerega izmed razpoložljivih asistenčnih sistemov ob vožnji varčeval s pogonskim gorivom, odnosno energijo v primeru električno gnanih vozil. V marketinške pravljice, da lahko asistenčni sistemi preprečijo prometno nesrečo pa verjame samo 35 odstotkov izmed vseh, ki so sodelovali v tej anketi.
Zakaj ljudje ne verjamejo v zanesljivost asistenčnih sistemov? Predvsem zaradi tega, ker jim je jasno, da večja količina vgrajene, čedalje bolj kompleksne elektronike, ni nobeno zagotovilo za zanesljivo delovanje avtomobila in vgrajene opreme, zato se več kot polovica (54 %) vprašanih boji možnih napak ob delovanju asistenčnih sistemov. Poleg tega je 38 odstotkov izmed vseh vprašanih prepričanih v to, da asistenčni sistemi sploh ne ponujajo dodatne varnosti za potnike, uporaba teh sistemov med vožnjo bo po njihovem povzročila kvečjemu še večje odvračanje voznikove pozornosti nad dogajanjem v javnem prometu. To misel potrjujejo tudi interni izsledki zavarovalnice DA Direkt Versicherung, ker so ugotovili, da so lastniki vozil, ki so dobro otovorjena z raznorazno 'invalidsko opremo' (asistenčni sistemi) zaradi prevelikega zaupanja v marketinške navedbe med vožnjo večkrat žrtve odvračanja pozornosti in posledično bolj pogosto zapleteni (47 %) v prometne nesreče kot pa vozniki avtomobilov brez vgrajene IT krame (38 %), ki se morajo ob vožnji avtomobilov zanesti predvsem nase …
