Med letošnjimi zvezdniki sejma SEMA se nahaja tudi nova interpretacija legendarnega italijanskega superšportnika iz modenske hiše De Tomaso, ki so jo pripravili pri znanem restavratorskem in tunerskem podjetju Ring Brothers, kjer so poskrbeli za temeljito tehnološko pomladitev približno dvainštirideset let starega kupeja…
Zgodba o tej panteri iz leta 1971 je zanimiva, ker prvotno sploh ni bilo mišljeno, da bi avtomobil padel v roke predelovalcem. Njen prvotni lastnik Randy Brickle se je pred časom lotil obsežnega restavratorskega projekta, ki bi v ZDA zelo čislani in priljubljeni Italijanki povrnil njen prvotni sijaj in privlačnost. Vendar je Brickle pred dokončano obnovo avtomobila izgubil boj z rakom, avtomobil pa je dobil novega lastnika v obliki Randyjeve žene Cheryl, ki se je odločila za nadaljevanje in razširitev projekta. Pri tem sta ji pomagala brata Mike in Jim Ring, ker se je Cheryl odločila, da bo v spomin na preminulega moža ustvarila posebno pantero. Tako smo dobili pantero ADRNLN, modernizirano 'pošast' s posodobljenim podvozjem, novim 5-stopenjskim ročnim menjalnikom znamke ZF ter novo notranjostjo potniške kabine. Ob tem so vgradili tudi nov 6,2-litrski pogonski motor s približno 600 'konji', ki jih lahko mobilizira V8 bencinski motor podjetja Wegner Motorsports. Novi Chevroletov motor (tip: LS3 V-8) je nadomestil originalni Fordov 5,8-litrski V8 motor iz modela mustang (tip: 351 C), ki je premikal serijske izdelke znamke De Tomaso od začetka (1971) pa vse do konca proizvodnje (1990) modela pantera…
Za izrazito športno podobo tega superšportnika s sredinsko nameščenim ameriškim pogonskim srcem je leta 1970 poskrbel legendarni oblikovalec Tom Tjaarda, kasnejše modificirane različice, ki so vztrajale v proizvodnji do leta 1990, je preoblikoval slavni Marcello Gandini. Originalna pantera (dolžina: 4270 mm, širina: 1830 mm, višina: 1100 mm, medosna razdalja: 2515 mm, masa avtomobila: 1420 kg) iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je uporabniku ponujala od 260 do 280 KM, ki so jo lahko pognale do tedaj zavidljivih 260 (GTL), oziroma 280 km/h v primeru različice GTL 3, čeprav je imela pantera nekoliko nižjo prodajno ceno (leta 1977 je nemški kupec za osnovno motorizirano pantero GTL odštel točno 52.783 nemških mark) kot ostali tedanji superšportniki, ki so pred štiridesetimi leti lahko dosegali hitrosti, večje od 250 km/h.
Za priljubljenost pantere pri kupcih v ZDA je poskrbel vgrajeni pogonski sklop znamke Ford, ki je lastniku po zaslugi velikoserijske tehnike omogočil precej nižje vzdrževalne stroške kot ostali italijanski štirikolesni eksoti. Tedanja italijanska izbira primernega pogonskega motorja ni naključje, ker sovpada s časom Fordovega ekspanzijskega pohoda. Proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja se je Henry Ford II odločil izpeljati nakup dveh italijanskih avtomobilskih znamk (Ferrari & Alfa Romeo), vendar so na koncu k Fordu pripojili samo italijanski oblikovalski hiši Ghia in Vignale. To se je zgodilo leta 1969, istočasno je znamka Ford pridobila lastniški delež v podjetju De Tomaso, ker so v ZDA želeli prodati najmanj 10.000 primerkov modela pantera. Ford se je iz posla s panterami umaknil že leta 1974, vendar je Alejandro De Tomaso takrat obdržal pravico do prodaje tega modela po celem svetu…
Ring Brothers pantera ADRNLN
De Tomaso pantera
