Čeprav se avtomobilski del nekdanjega koncerna Saab-Scania že nekaj let nahaja pod okriljem koncerna General Motors so se Švedi pri snovanju in oblikovanju svoje zadnje študije z oznako ‘Aero X Concept’ zazrli v svojo preteklost in uporabili nekaj idej, ki pričajo o njihovi povezanosti z letali. Poleg tega so se spomnili tudi zadnjega pravega serijskega kupeja te znamke s katerim si aero X deli črno obarvan zadek in tudi nekoliko podobno bočno silhueto. Leta 1970 predstavljeni Saab sonett III (fotografiji št. 19 in 20), ki so mu interno rekli ‘Saab 97’ so prenehali izdelovati leta 1974. Poglavitna oblikovna značilnost v Ženevi predstavljene štirikolesno gnane študije je izražena s pomanjkanjem pravih bočnih vrat in obeh sprednjih stebričkov. Vstopanje in izstopanje iz vozila s medosno razdaljo 2795 milimetrov spominja na sodobna lovska letala. Pokrov potniške kabine z vgrajenim strešnim oknom večjih dimenzij in zloženimi vrati se dvigne in pomakne naprej. Tudi pri oblikovanju notranjosti so se zanesli na svoje izkušnje iz letalstva in uporabili tridimenzionalni grafični prikaz vseh informacij na prozorni zaslon iz akrila. Vsa zunanja in notranja svetlobna telesa se ponašajo z uporabo LED-diod, karoserija 4,67 metra dolgega in 1,91 metra širokega ter 1,27 metra visokega športnika pa je v celoti izdelana iz karbona in podprta z jekleno osnovo. Vozilo s približno maso 1,5 tone je spredaj postavljeno na par 22-palčnih pnevmatik dimenzij 265/30, zadaj pa so uporabili dve 23-palčni pnevmatiki dimenzij 325/25. Pnevmatike so montirane na lahka platišča dimenzij 22x9 ter 23x11,5 palca, ki s svojo obliko spominjajo na obliko lopatic pri sodobnih letalskih pogonskih agregatih.
Švedski ‘Bio-Jet’ ima pod motornim pokrovom nameščen 6-valjni ‘BioPower’agregat s gibno prostornino 2,8-litra, ki lahko ob pomoči dveh turbo polnilnikov mobilizira 400 KM in ob izgorevanju pogonskega goriva ne sprošča škodljivih emisij, ker uporablja bioetanol (E100). Računalniške simulacije so pokazale, da bi v teoriji zlahka dosegel največjo hitrost 250 km/h, pospeševanje od 0-100 km/h pa je v virtualnem svetu zaključeno v 4,9 sekunde. Za prenos moči do vseh štirih koles so uporabili 7-stopenjski ročni menjalnik z dvojno sklopko, za varno lego in dobre vozne lastnosti poskrbi sistem aktivnega vzmetenja (Saab Active Chassis). Za razliko od zadnjega serijskega kupeja s produkcijsko kvoto okrog 10.000 primerkov (sonett II / III) bo ženevska študija ostala unikat in ne bo nikoli dočakala serijske proizvodnje. S njeno predstavitvijo so želeli le opozoriti na oblikovalski potencial in predstaviti možni izgled bodočih izdelkov znamke, ki s svojo kratico predstavlja sinonim za švedsko tovarno letal z omejeno odgovornostjo (Svenska aeroplanaktiebolaget).
Tekst: Marko Miklavc
Foto: Saab in arhiv
