Uebler i31
Bullwing SR3
To je glavna ugotovitev zadnjega nemškega testa nosilcev koles na zadku avtomobilov z vgrajenimi vlečnimi kljukami. Tokrat so Nemci testirali samo modele za transport treh kolesarskih prevoznih sredstev, ki lahko uporabnikom omogočijo tudi prevoz električno gnanih koles.
5 testiranih nosilcev koles je tokrat prejelo oceno "gut" (dobro), štirje so prejeli oceno "befriedigend" (zadovoljujoče), najslabše ocenjena nosilca sta jo odnesla z oceno "ausreichend" (zadostno). Ob tem se je pokazalo, da boste za malo odštetega denarja kupili samo 'zadosten' nosilec, ker se je tokrat testirani najcenejši nosilec koles (Bullwing SR3 plus, nemška prodajna cena: od 215 do 250 evrov) odrezal najslabše izmed vseh enajstih testiranih nosilcev. Zmagovalec tega testa (Uebler i31, od 698 do 743 evrov) je občutno dražji, čeprav ni najboljši v vseh ocenjenih kategorijah (priročnost (montaža, pričvrstitev koles …), varnost (obnašanje ob simulaciji trčenja z drugim vozilom ali oviro pri 30 km/h) in masa nosilca (vpliv mase na vozne lastnosti in povprečno porabo goriva …)).
Vsak izmed testiranih kandidatov se lahko pohvali s kakšno lastnostjo, ki je boljša kot pri konkurentih, zato izbira najbolj primernega nosilca ni ravno enostavna. Izdelki znamk Bullwing, Menabo in Mft pridejo do kupca v razstavljenem stanju, sama sestava in montaža na vlečno kljuko avtomobila vam bo prvič vzela najmanj eno uro časa, še dlje boste na vozilo nameščali nosilec znamke Thule. Precej hitreje se na avtomobilu lahko znajdeta izdelka znamk Uebler in Yakima. Opozarjajo pa tudi na pomanjkljivo zaščito električnih kablov pri izdelkih znamk Bullwing, Menabo, Norauto in Westfalia, ki jih uporabniki posledično v času neuporabe nosilcev lahko hitro poškodujejo. Nemci so ob tem tudi posebej opozorili kupce izdelka znamke Bullwing, da naj ne nasedajo marketinškim pravljicam glede uporabe tega nosilca koles ob prevozu občutno težjih električnih koles, ker ima model SR3 plus zelo majhno uporabno nosilnost. S to težavo mora živeti tudi izdelek znamke Menabo.
Velike razlike so se pojavile tudi v primeru mase testiranih nosilcev. Zmagovalec tega testa (Uebler i31) se lahko pohvali z 'vitko linijo' (masa: 16,4 kg), izdelki znamk Westfalia, Bosal in Eufab so nekoliko težji (23 kg), vloga 'težkokategornika' je tokrat pripadla izdelku znamke Mft, kjer znaša njegova neto masa 30,6 kg. S tem nosilcem posledično ne smete prevažati treh koles, ker ima premajhno nosilnost glede na največjo skupno dovoljeno maso (75 kg). Za vse, ki jih pri morebitni prometni nesreči z nameščenim nosilcem najbolj skrbi zdravje avtomobila, je najprimernejši izdelek znamke Thule, ker bo pojemek G sile ob trku poskrbel samo za nežna srečanja nosilca in nanj nameščenih koles z zadkom avtomobila, povsem drugačna bo zgodba v primeru, ko boste imeli nameščene nosilce znamk Bullwing, Mft in Yakima, ker boste lahko imeli pri prometni nezgodi, ki se je odvila s 30 km/h, dobro razbita oba konca (spredaj in zadaj) avtomobila.
Omenjajo pa tudi večinoma nezadostni razmak med tirnicami na nosilcu, posledično so nameščena kolesa med seboj lahko preveč 'intimna', vse to pa lahko privede tudi do poškodb koles med prevozom. Nekateri izmed testiranih primerkov nosilcev nimajo varnostnih ključavnic, posledično vam jih lahko nepridipravi hitro odtujijo. Še nemški nasvet kupcem in uporabnikom. Pametni ljudje se ob vožnji avtomobila s takšnim 'nahrbtnikom' ustavijo na vsakih 50 prevoženih kilometrov in preverijo, če je tovor na vlečni kljuki še vedno dobro pritrjen, poleg tega na avtocestah ne vozijo hitreje od 130 km/h. Za to sta dva razloga. Kot prvega omenjajo poslabšano aerodinamiko, ki vam pri hitrosti 130 km/h lahko občutno dvigne povprečno porabo (do 2 litra/100 km), drugi je povezan z zaviralnimi sposobnostmi bolj obloženega avtomobila, ki je seveda težji (+75 kg), spremeni pa se tudi težišče avtomobila, s tem pa tudi vozne lastnosti.
