Tokrat obujamo spomin na enega izmed najbolj nenavadnih avtomobilov znamke Bentley, ki je nastal kot unikat, in to že davnega leta 1960. Posebnost tega vozila je vozna šasija znamke Bentley s karoserijskimi deli modela znamke Mercedes-Benz.
Leta 1955 so se pri znamkah Rolls-Royce in Bentley s predstavitvijo modelov silver cloud in serija S pričeli ukvarjati s serijsko izdelavo karoserij, ki je obema proizvajalcema aristokratskih avtomobilov zagotovila precej višje proizvodne številke, čeprav so ob tem še vedno izpolnjevali želje kupcev, ki so si zaželeli drugačnih, neserijskih karoserij. Leta 1959 so pri znamki Bentley predstavili model iz druge serije S, ki so ga kupcem ponujali ob povezavi s SWB (kratka medosna razdalja) in LWB (dolga medosna razdalja) medosno razdaljo. Večina tedanjih kupcev modela S2 (1959-1962) se je odločila za nakup tega prestižnega vozila s krajšo medosno razdaljo (1.863 prodanih primerkov v standardni različici in 388 prodanih primerkov v različici continental), medtem ko se je 57 kupcev odločilo za nakup različice z dolgo medosno razdaljo. Samo šestim kupcem so takrat dostavili LWB vozila s posebnimi karoserijami kot jo ima junak naše zgodbe z LLBA9 serijsko oznako vozne šasije.
Zgodba o tem posebnem karavanskem bentleyu, ki zaradi 5-vrat seveda ni pravi 'Shooting Brake', temveč kvečjemu 'nobel karavan', je bila zelo dolgo zavita v skrivnost, ker smo šele leta 2020 izvedeli, kdo je dejanski naročnik in prvotni lastnik tega posebnega avtomobila, ki spaja nemško podobo z britansko tehniko. Po zdaj znanih podatkih je vozilo leta 1960 naročil znani newyorški trgovec J. S. Inskip za skrivnostnega kupca (gospod E. C. Endt), ki naj bi živel na območju newyorškega jahtnega kluba, kamor so vozilo tudi dostavili. Šele po smrti lastnika tega posebnega Bentleya so razkrili njegovo, odnosno njeno identiteto, ker ob tem govorimo o nesramno bogati dedinji družbe American Tobacco Company. Gospa Caroline Ryan Foulke (1910-1987) je imela zelo individualno naravnan okus ob povezavi z avtomobili, ker je bila pred nakupom bentleya iz naše zgodbe zelo navezana na aristokratski izdelek znamke Mercedes-Benz v obliki posebne karavanske različice modela 300d 'Adenauer' (W186/188/189), ki so jo izdelali v obratu nemške karoserijske delavnice Binz.
Ko se je proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja odločila, da nadomesti njenega posebnega mercedes-benza z nečim podobno posebnim je najprej obiskala prestižni salon znamke Mercedes-Benz na Manhattanu (Mercedes-Benz Manhattan), vendar tam niso imeli posluha za njeno željo, ker v Stuttgartu niso želeli ustvariti karavanske različice tedanje serije S (W112, model 300), zato je kasneje obiskala salon znamke Bentley, kjer z uresničitvijo njene želje niso imeli težav. Tako so Britanci navezali stike z znamenito, leta 1919 ustanovljeno nemško karoserijsko delavnico Wendler Karosseriebau, kjer so nastajale tudi karoserije za porsche 356 in tekmovalne porscheje 550 Spyder, RSK in RS61. Nemci so bili v direktnem kontaktu z gospo Caroline Ryan Foulke in so dosledno upoštevali njene želje glede podobe in opremljenosti njenega 'bentley-mercedesa'. Tako smo leta 1960 dobili unikatnega bentleya s karoserijskimi deli znamke Mercedes-Benz, čeprav so Nemci ob tem obdržali značilno Bentleyevo masko hladilnika ob povezavi s prednjimi žarometi serije S in parom okroglih zadnjih luči od modela znamke Chevrolet. Ob tem so seveda spremenili tudi notranjost potniške kabine, ki je oblikovana v sozvočju s tedanjimi izdelki znamke Bentley.
Ko se je premožna gospa Caroline Ryan Foulke naveličala tega avtomobila, ga je podarila nekemu muzeju, kjer so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prodali neznanemu kupcu. Kasneje (leta 1980) se je vozilo vrnilo v ZDA, dokler ga leta 2012 ni kupil nam neznani kupec in poskrbel za obsežno restavriranje vozila, ki so ga izvedli v dveh letih (2012-2014). Kasneje je vozilo pristalo v zbirki znanega britanskega trgovca Hyman Ltd, kjer so ga pred nekaj leti uspešno prodali. Tudi tokrat identiteta kupca ni znana, vemo samo to, da je za nakup tega posebnega karavana moral odšteti približno 575.000 ameriških dolarjev.
