Na nedavno zaključeni prestižni prireditvi (Concorso di Eleganza di Villa d'Este), ki se je tudi letos odvijala na obrežju italijanskega jezera Como (Lago di Como), so Bavarci predstavili unikatni BMW 3.0 CSL hommage, ki s svojo zasnovo in podobo obuja spomin na legendarni bavarski turni dirkalnik, ki je poznavalcem znamke znan predvsem po ljudskem imenu 'batmobile'.
Čeprav so se BMW-jevi inženirji leta 1968, ko so pri Karmannu zagnali serijsko proizvodnjo BMW-jevega modela E9, ukvarjali tudi z idejo o zelo lahkem predstavniku teh velikih prestižnih kupejev, so se prve serijske CSL različice modela E9 pojavile šele leta 1972, ko so Nemci predstavili legendarni BMW 3.0 CSL, kronski dragulj iz družine velikih bavarskih kupejev (2.8 CS, 3.0 CS in 3.0 CSi), ki je nastal v samo 1265 primerkih (izdelali so 765 primerkov z volanom na levi in 500 primerkov za Britance z volanom na desni strani). Ob tem velja omeniti še eno posebnost. Večina kupcev iz kontinentalne Evrope se je ob nakupu civilne različice tega dirkalnika odločila za intenzivno dieto, zato njihovi avtomobili niso imeli nameščenih odbijačev, poleg tega so se odpovedali tudi komfortni opremi v notranjosti potniške kabine.
Britanski primerki različice 3.0 CSL imajo bolj civilizirano podobo brez orjaških in markantnih aerodinamičnih dodatkov, posledično so tudi nekoliko težji od kontinentalnih sorodnikov. Ker so bili to časi, ko so v marketinških oddelkih še razumeli pravi pomen besede šport, so Nemci ob implementaciji črke L (leichtbau) v modelno oznako CS (coupé sport), poskrbeli za odločno dieto serijskega donatorja v obliki različice 3.0 CSi (dolžina: 4660 mm, širina: 1670 mm, višina: 1370 mm, medosna razdalja: 2625 mm), ki bo ob tehtanju pokazal 1380-kilogramsko maso. Po zaslugi uporabe kombinacije aluminija (bočna vrata, oba pokrova, zadnji odbijač iz poliestra) in tanjšega jekla (preostala karoserija) pri karoseriji, lažjih kabinskih stekel (Plexiglas) in oskubljene notranjosti v potniški kabini, so Nemci takrat izvedli manever, ki je običajno serijsko različico olajšal za 215 kilogramov.
Zato vas ne sme začuditi podatek o odličnem razmerju med maso in močjo avtomobila, ki je izražen podobno kot pri modernem abarthu z oznako 595 competizione, ker v tem primeru govorimo o 5,7 (BMW 3.0 CSL: 5,8) kilograma na eno 'konjsko moč'. Zelo podobne so tudi zmogljivosti malega fiata (0-100 km/h v 6,7 sekunde, največja hitrost: 225 km/h) in legendarnega BMW-jevega kupeja (0-100 km/h: manj kot 7 sekund, največja hitrost: 220 km/h), ker Bavarci v prvih izdelanih civilnih serijah različice 3.0 CSL niso spreminjali serijskega pogonskega sklopa. Prvih 167 izdelanih primerkov tega legendarnega športnega BMW-ja so opremili s pogonskim sklopom iz serijske različice 3.0 CS (132 kW / 180 KM pri 6000 vrtljajih v minuti), kasnejše različice premorejo 147 kW (200 KM) pogonske moči pri 5500 vrtljajih v minuti.
Ko so se leta 1973 na številnih tedanjih turnih dirkah pojavili prvi tekmovalni primerki različice 3.0 CSL so imeli vgrajen 3,3-litrski bencinski pogonski sklop z 12-ventilsko tehniko, vbrizgom goriva (Bosch D-Jetronic ) ter kompresijskim razmerjem v merilu 11:1. Za pretikanje so uporabili 5-stopenjski ročni menjalnik znamke Getrag. Na ta način so Bavarci lahko mobilizirali približno 265 kW (360 KM), in to pri avtomobilu z maso (približno 1100 kilogramov) osnovno motoriziranega današnjega Volkswagnovega pola. Na koncu razvojne poti tega uspešnega tekmovalnega avtomobila so Bavarci ob uporabi turbo tehnologije lahko iz avtomobila naredili pravo pošast s 588 kW (800 KM), ki jih je lahko na koncu kariere mobiliziral vgrajeni 3,5-litrski vrstni bencinski šestvaljnik.
O tem, kako uspešen in pomemben je ta avtomobil za znamko BMW, pa priča naslednji podatek. Čeprav je model E9 leta 1976 dobil serijskega naslednika (prva serija 6) je BMW-jev 'batmobile' (za to ime je zaslužen dodani impozantni aerodinamični paket…) kraljeval na tedanjih dirkalnih stezah do začetka leta 1980. Tudi moderna interpretacija tega avtomobila, ki so jo Nemci minuli konec tedna predstavili pri naših zahodnih sosedih, stavi predvsem na lahko gradnjo, vendar so Nemci tokrat za izdelavo karoserijskih delov uporabili predvsem moderne kompozitne materiale, čeprav ob predstavitvi niso razkrili točnih podatkov o masi novega prototipa, ki zaenkrat ne bo dobil serijskega sorodnika, ker bi v tem primeru lahko govorili o novi seriji 6. Bistvo nove študije je v demonstraciji emocij, povezanih z znamko BMW, ker so imeli oblikovalci pri njenem nastajanju veliko več umetniške svobode kot so jo deležni ob oblikovanju modernih serijskih BMW-jev.
