Jaguar XE
Jaguar XE
Jaguar XE
Viperjev 10-valjnik z deli iz aluminija
Bočna vrata iz aluminija za MGB
Philip Martens
Panhard Dyna X
Panhard Dyna Z
Iz ZDA in Japonske prihajajo informacije, ki bodo razveselile predvsem zaposlene v industriji zbiranja in pridobivanja aluminija, ker se povpraševanje po tem lahkem in cenjenem materialu, ki ga poznamo šele zadnjih 200 (približno) let povečuje, predvsem na račun aktualnega dogajanja v avtomobilski industriji…
Prvi poskusi pridobivanja aluminija segajo v leto 1807, ko je Humphry Davy (britanski iznajditelj in kemik) poskušal pridobiti novo kovino, vendar so se njegovi poskusi končali le z omejenim uspehom. Po temeljitem pregledu drobtin kovine, ki jih je Britanec našel po poskusu, je ugotovil, da gre v resnici samo za zlitino železa in aluminija, zato si je zasluge za odkritje tega kemijskega elementa pridobil danski fizik Hans Christian Ørsted, ki je aluminij odkril leta 1825. Nemškemu kemiku Friedrichu Wöhlerju je leta 1827 uspelo pridobiti čisti aluminij v obliki praška. V takšni obliki je bil takrat dražji od zlata. Temelje za pridobivanje aluminija je postavil šele nemški kemik Robert Bunsen, izumitelj istoimenskega gorilnika, ker je leta 1841 predstavil elektrolitsko pridobivanje te kovine iz boksita. Vendar so ga bolj intenzivno začeli pridobivati in uporabljati šele v osemdesetih letih 19. stoletja, potem ko sta Američan Charles Martin Hall in Francoz Paul-Louis Hérault iznašla postopke za industrijsko pridobivanje aluminija.
Prvi avtomobil s karoserijo iz aluminija se je pojavil že leta 1899 na tedanjem avtomobilskem salonu v Berlinu. V tem primeru je šlo za dirkalnik, prvi serijski primerki avtomobilov s karoserijo iz aluminija so se pojavili šele po končani drugi svetovni vojni. Med pionirji velja omeniti predvsem dve avtomobilski znamki (Rover & Panhard), ker so Britanci že leta 1948 predstavili prvi serijski land rover, ki je premogel v celoti izdelano karoserijo iz aluminija. Vendar jih v takšno razmišljanje ni prisil tehnološki napredek, temveč ekonomska nuja, ker v tistih časih niso mogli dobiti jekla za izdelavo karoserij. Bolj napredni so bili pri francoski znamki Panhard, kjer so že leta 1946 predstavili prvi osebni avtomobil s karoserijo iz aluminija, ki je znan kot model dyna X. Ta model je leta 1953 nasledil serijski model dyna Z, ki je na začetku premogel karoserijo iz aluminija, vendar so visoki stroški proizvodnje Francoze prisilili v opustitev aluminija, ki so ga leta 1957 nadomestili z jeklom. Kasneje, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so aluminij pričeli uporabljati tudi ostali proizvajalci avtomobilov, predvsem pri proizvodnji športnih in tekmovalnih avtomobilov.
Leta 1975 so Američani zaostrili prepise glede še dovoljenih CO2 emisij pri pogonskih motorjih za avtomobile, zato je veliko tedanjih proizvajalcev v svoje serijske štirikolesne izdelke pričelo vgrajevati lažje pokrove motorjev, v nekaterih primerih pa tudi bočna vrata, ki so bila izdelana iz aluminija. Leta 1985 so se z aluminijem bolj intenzivno pričeli ukvarjati tudi pri znamki Audi, kjer so takrat predstavili prvo prototipno 'space frame' karoserijo, ki je tlakovala pot kasnejši serijski limuzini te znamke, ker je leta 1994 predstavljeni model A8 eden izmed prvih novodobnih serijskih vozil s karoserijo iz aluminija. Ta koncept so Nemci kasneje vpeljali tudi pri tržno neuspešnem mestnem malčku z oznako A2 (1999-2005). Enega izmed vzrokov, ki je preprečeval širitev aluminija v proizvodnjo, so odpravili pri znamki Mazda, ker so leta 2005 ob proizvodnji modela RX8 (2003-2012) kot prvi iznašli postopek točkovnega varjenja jekla in aluminija in ob tem registrirali 20 patentov. Med današnjimi proizvajalci velikoserijskih vozil, kjer je aluminij že zelo cenjen, pa velja omeniti tudi znamke Land Rover, Jaguar in Ford.
Glavni vzrok za čedalje večjo popularnost aluminija pri proizvajalcih avtomobilov najdemo v podatku, ki razkriva, da lahko 200 kilogramov vgrajenega aluminija v avtomobilu nadomesti 500 kilogramov jekla, ker proizvajalci zaupajo formuli, ki pravi, da lahko vsaka izvršena 100-kilogramska dieta pri avtomobilu uporabniku prinese približno 0,6-litra nižjo povprečno porabo goriva na sto prevoženih kilometrov, čeprav bo proizvajalec ob tem za proizvodnjo takšne karoserije porabil več energije (za izdelavo karoserije iz aluminija porabi proizvajalec štirikrat več energije, preračunano v litre pogonskega goriva govorimo o 500 litrih…) kot ob proizvodnji karoserije iz jekla. Vendar se ta strošek povrne že po 25.000 prevoženih kilometrih, ker je avtomobil lažji in posledično porabi manj goriva. To demonstrira tudi primer iz nemškega ladjedelništva. Ko so pri nemški obalni straži uporabljali reševalne ladje iz jekla, jih je do največje možne hitrosti (57 km/h) pognal pogonski sklop z 9600 KM. Enako velika aktualna plovila, ki so precej lažja, ker so izdelana iz aluminija, lahko enako nalogo opravijo s precej šibkejšim pogonskim sklopom, ki premore približno 2400 KM manj. Posledično je poraba goriva precej nižja, manj pa je tudi CO2 in ostalih emisij.
Novega trenda se zelo veselijo tudi proizvajalci aluminija. Philip Martens, sicer prvi človek korporacije Novelis, ki je vodilni globalni proizvajalec aluminijaste pločevine in s tem materialom oskrbuje tudi znamke Ford, Audi, Jaguar in Land Rover ter večino japonskih proizvajalcev avtomobilov, je ob nedavnem intervjuju za nemške medije napovedal petkratni dvig povpraševanja po tem materialu v naslednjih šestih letih. Trenutno v tem podjetju v enem letu naredijo približno 350.000 ton aluminija, do leta 2020 naj bi to število dvignili na 1,8 milijona ton. Ob tem vsako leto porabijo tudi 40 milijard praznih, recikliranih doz. Trenutna letna poraba aluminija za izdelavo različnih izdelkov na severnoameriškem kontinentu znaša 1,13 milijona ton, vendar analitiki pričakujejo, da bodo prebivalci te celine že leta 2015 potrebovali najmanj 1,3 milijona ton tega materiala. Podoben razplet dogodkov pričakujejo tudi Japonci, ker je vodja (Takuki Murayama) združenja japonskih proizvajalcev aluminija pred kratkim napovedal dvig povpraševanja in posledično rast prodajnih cen za to kovino…
