V teh, nekoliko toplejših pomladnih dneh, je znova prišel čas za menjavo pnevmatik na avtomobilih, ki so bili zadnjih nekaj mesecev obuti v zimske pnevmatike. Ob tem velja upoštevati nekaj nasvetov proizvajalcev pnevmatik in avtomobilskih klubov, ki v teh dneh znova opozarjajo na posledice vožnje s prenizkim polnilnim tlakom v pnevmatikah.

Pravilen polnilni tlak pri nameščenih pnevmatikah prinaša več prednosti, ker je eden izmed ključnih elementov pri zagotavljanju dolge življenjske dobe pnevmatik. Za verodostojen prikaz polnilnega tlaka v nameščeni pnevmatiki bo poskrbela samo hladna, neogreta pnevmatika, ker zračni tlak v pnevmatikah med vožnjo ni konstanten. Za nastanek sprememb v tlaku zadostuje že izvedena 10-kilometrska vožnja, medtem ko je čas za doseganje optimalne delovne temperature pnevmatik  dosežen šele po tridesetih minutah vožnje. Vzemimo za primer avtomobilsko pnevmatiko, ki bo ob pravilnem, hladnem merjenju tlaka pokazala 2 bara pritiska. Ob vožnji avtomobila s hitrostjo 115 km/h bo zračni tlak v ogreti pnevmatiki (100 stopinj Celzija) padel na 1,5 bara, medtem ko se bo pri hitrosti 160 km/h povzpel na 2,5 bara. Če se vozite s prenizkim tlakom, potem boste imeli tudi težave pri morebitnem zaviranju, poleg tega boste hitreje obrabili pnevmatike.

Zato pri nekaterih organizacijah, kot je nemški TÜV Süd, svetujejo uporabnikom, da naj pred daljšimi avtocestnimi etapami dvignejo tlak (+ 0,3 bara) v vseh štirih pnevmatikah, vendar velja ta nasvet samo v povezavi s polno naloženim vozilom, nikakor pa ni namenjen lažjemu podiranju 'avtocestnih hitrostnih rekordov'. V mejah normale je tudi dvig polnilnega tlaka pri praznem vozilu, vendar je tu uporabno in smiselno območje nekoliko ožje (od 0,1 do 0,3 bara). Dvig polnilnega tlaka za 0,5 bara je priporočljiv samo za čas skladiščenja pnevmatike, ko ni nameščena na vozilu. Dvig polnilnega tlaka v območju od 0,1 do 0,3 bara prinaša še nekaj trikov (lažje doseganje in rahlo povečanje končne hitrosti, večja nosilnost, nižji kotalni upor, nekoliko večja odpornost na 'aquaplaning' (splavanje), večja stabilnost avtomobila…), premore pa tudi nekaj minusov (manj udobna vožnja, slabša komunikacija voznika z volanskim mehanizmom…).

Nepravilen tlak v pnevmatikah pa povzroča tudi višjo povprečno porabo goriva. Ta je pogojena s količino izgubljenega tlaka (- 0,2 bara (+ 1 %), -0,4 bara (+ 2 %)). Če imate na vašem avtomobilu nameščene pnevmatike s še nižjim tlakom (- 0,6 bara) od predpisanega, potem bo vaš avtomobil ob premagovanju stotih kilometrov porabil dodatne 4 odstotke pogonskega goriva, ker bodo pnevmatike že ob minimalnem odstopanju (- 0,3 bara) ustvarile dodatnih 6 odstotkov kotalnega upora, za 30 odstotkov pa bo večja tudi sama obraba pnevmatik. Če je izguba tlaka v pnevmatiki še večja ( - 1 bar) bo pnevmatika ustvarila še dodatnih 30 odstotkov kotalnega upora. Vendar so te številke povezane samo z vožnjo po avtocestah. Bolj realno stanje ponazarja podatek organizacije GTÜ, ki pravi, da bo avtomobil pri mestni vožnji z malenkostno nižjim polnilnim tlakom (-0,2 bara) dodatno porabil do 5 odstotkov pogonskega goriva, pri še nižjem (- 0,5 bara) polnilnem tlaku v pnevmatikah pa to pomeni dodaten liter goriva na vsakih sto prevoženih kilometrov…