Avto.info

»AMERICANS WITH DISABILITIES ACT«

30. OBLETNICA UVELJAVITVE POMEMBNEGA ZAKONA

»AMERICANS WITH DISABILITIES ACT«: 30. OBLETNICA UVELJAVITVE POMEMBNEGA ZAKONA

»AMERICANS WITH DISABILITIES ACT«

Avtor: Foto: LEVC
»AMERICANS WITH DISABILITIES ACT«: 30. OBLETNICA UVELJAVITVE POMEMBNEGA ZAKONA

Izjava za javnost ob 30 obletnici Americans with Disabilty Act-a in informacije o izvajanju projekta Družbena vključenost in enaka pravica do mobilnosti za invalide v Sloveniji.

"Let the shameful walls of exclusion finally come tumbling down" (»Naj sramotni zidovi izključenosti končno padejo«) - Predsednik ZDA, George H.W. Bush, ob podpisu Americans with Disabilities Act, 26. julij 1990.

26. julija 2020 mineva 30 let od podpisa zakona »Americans with Disabilities Act«, s katerim so v Združenih državah Amerike zakonsko prepovedali diskriminacijo invalidov v javnem življenju. Podpis zakona, ki predstavlja enega ključnih dokumentov na področju izboljšanja življenja invalidov, je bil posledica intenzivnih prizadevanj vse od 1970ih let dalje. Invalidi in invalidske organizacije so z različnimi pritiski na politične odločevalce in protesti opozarjali na njihove vsakodnevne težave. Ob 30. obletnici  uveljavitve zakona so raziskovalci na Fakulteti za varnostne vede, Univerza v Mariboru, pripravili projekt Družbena vključenost in enaka pravica do mobilnosti za invalide, s katerim bodo odkrivali,  s kakšnimi problemi, diskriminacijo, predsodki in nestrpnostjo se v Sloveniji srečujejo invalidi. Zanima jih kaj otežuje njihovo vključenost v družbo, kakšne so posledice teh dejanj ter kako se na to odzivajo različne institucije. Raziskavo bodo zaključili s poročilom o nestrpnosti in diskriminaciji invalidov v Sloveniji ter priporočili za boljšo vključenost invalidov v našo družbo.

Močna in razširjena družbena stigmatizacija je invalide dolgo marginalizirala. Boj za njihove pravice in enakopravnost se je tako pričel razmeroma pozno. V ZDA so si invalidi intenzivno prizadevali za možnosti realizacije svojih potencialov in enakopravno obravnavo vse od 1970ih let dalje. Napori in pritisk na politične odločevalce so obrodili sadove. Odločenost invalidov, da dosežejo spremembe in uveljavijo svoje pravice je najbolj nazorno demonstriral protest, imenovan »Capitol Crawl«. 12. marca 1990 so invalidi zbrani v Washington D. C. protestno zapustili invalidske vozičke, odvrgli pripomočke za gibanje in pričeli s plazenjem proti vrhu Kapitola. Prizor je ameriški javnosti nazorno prikazal težave in ovire, s katerimi se invalidi srečujejo vsakodnevno. Sledil je ključen premik in 26. julija 1990 je predsednik George H.W. Bush podpisal Americans with Disabilities Act (ADA). Zakonsko je bila določena prepoved diskriminacije invalidov v javnem življenju, na področju zaposlovanja, v izobraževalnem sistemu, javnem transportu in v vseh javno dostopnih mestih. Položaj invalidov v ZDA 30 let po sprejetju ADA ni idealen, vendar je bil v tem času dosežen pomemben napredek.

Razumevanje negativnih posledic družbene izključitve posamezne družbene skupine za celotno družbo so raziskovalce na Fakulteti za varnostne vede, Univerza v Mariboru, vodile v pripravo projekta Družbena vključenost in enaka pravica do mobilnosti za invalide. Multidisciplinarna skupina raziskovalcev odkriva, s kakšnimi problemi, diskriminacijo, predsodki in nestrpnostjo se v Sloveniji srečujejo invalidi, kaj otežuje njihovo vključenost v družbo, kakšne so posledice teh dejanj in procesov za invalide ter kako se na to odzivajo različne institucije. V vseh fazah projekta tesno sodelujejo z invalidskimi organizacijami in posamezniki, ki so neposredno vključeni v to problematiko. S terensko raziskavo in intervjuji bodo pridobili podatke za oblikovanje Poročila o nestrpnosti in diskriminaciji invalidov v Sloveniji in priporočila za boljšo vključenost invalidov v družbo.

Vodja projekta izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman navaja, da se različne družbene skupine zaradi odstopanja od tega, kar je v družbi razumljeno kot 'normalno', skozi zgodovino srečujejo z družbeno izključenostjo. Posamezniki in različna družbena gibanja si prizadevajo za izboljšanje položaja izključenih skupin (npr. boj za pravice žensk, ljudi druge barve kože oz. rase, LGBTQ+ posameznikov). Tudi invalidi predstavljajo skupino ljudi, ki je izključena in marginalizirana. Številni stereotipi in prevladujoče razumevanje invalidnosti kot individualne zdravstvene težave omejujejo iskanje rešitev in družbeno vključevanje invalidov. Prevladujoče razumevanje vodi v težnjo po 'korekciji' teles invalidov in spremembe na nivoju posameznih interakcij, ne omogočajo pa celostnih rešitev na nivoju družbe. Vendar so prav slednje ključnega pomena za uspešno družbeno vključenost invalidov in s tem tudi napredek celotne družbe. Številni invalidi namreč ne potrebujejo za uspešno življenje nič drugega kot le enako obravnavo in možnosti, ki jih imajo ljudje brez invalidnosti. Slednje je verjetno najbolj nazorno pri težavah z mobilnostjo,  premagovanju ovir v javnem transportu in dostopnostjo objektov in storitev. Ranljivost invalidov je še bolj razvidna ob različnih krizah kot so npr. vojne, naravne nesreče in tudi trenutna pandemija novega koronavirusa oz. bolezni Covid-19.

 www.parkiraj-izgovore.si

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov