Kakorkoli že, čeprav je v prvih etapah kraljeval Volkswagen, je Mitsubishi na prvi težki sipinski preizkušnji vnovčil dve desetletji dakarskih izkušen in po desetih zmagah na tej dirki pričakovano prevzel dvojno vodstvo. Ampak, do cilja je še daleč, čeprav bo za večje premike v skupni razvrstitvi primerna le še jutrišnja etpa, ko bodo vsei tvegali vse, saj prašne hitrostne preizkušnje podsaharske črne Afrike ne dopuščajo veliko prehitevanja. Letos se sicer dirka razpleta podobno kot lani, ko med motoristi vse do zadnjih kilometrov ni bil znan zmagovalec, med avtomobilisti pa je Peterhansel prav v tem predelu Mavretanije dosegel odločilno prednost, ki mu je prinesla osmo dakarsko zmago. Je pa res, da je letos v borbi za zmago več dirkačev saj med motoristi vodilnega Como, drugega Pujola in tretjega De Gavarda loči le dobrih deset minut, med avtomobilisti pa ima poleg drugega Mitsubishijevega voznika Alphanda, ki za Peterhanselom zaostaja le nekaj sekund, realne možnosti za zmago le še De Villiers s skoraj pol urnim zaostankom. Upajmo le, da bo letošnje leto drugačno tudi kar se tiče smrtnih žrtev, ki ji še ni bilo, čeprav je tistih, ki doživljajo hujše poškodbe in šepajo po taboru čedalje več. Brez tega na tako dolgi in zahtevni dirki seveda ne gre o čemer priča tudi stoterica odstoplih motoristov, preostala dobra polovica vseh, ki so začeli v Portimau pa se bo še dobrih štiri tisoč kilometrov bojevala za preživetje in dobro uvrstitev. In med temi je tudi Slovenec Miran Stanovnik, ki se je do prihoda v Saharo prebil v prvo trideseterico, od koder je v treh peščenih etapah napadel in današnji dan počitka dočakal na drugem mestu v svojem razredu serijskih motociklov in v prvi dvajseterici v skupnem seštevku. Miran se je na letošnji Dakar podal fizično nekoliko manj priravljen kot običajno, saj je še pred letom dni ležal v gipsu z zlomljeno hrbtenico in precej slabo zdravniško napovedjo za prihodnost. Toda prav zato je tokrat psihično močnejši kot kadarkoli in zvest svoji taktiki stopnjevanja ritma. Evropske kratke hitrostne preizkušnje namreč podobno kot nevarne kamnite etape Maroka večinoma ne upravičijo tveganja, saj je tam mogoče več izgubiti kot pridobiti. »Dakar se običajno odloča v sipinskih etapah, ki zahtevajo veliko izkušenj in navigacijskega znanja. Sam bi si seveda zato želel še več peska, ampak Dakar je najkompleksnejša dirka na svetu in zato poleg komaj prevoznih in navigacijsko zapletenih sipin vsebuje tako asfaltne, kot blatne, nevarne skalne in prašne makadamske odseke. Letos nas ponovno čaka še nekaj težavnih prečenj rek v Maliju in Gvineji, tu v puščavi pa še ena dolga sipinska etapa. Čeprav sem letos zaradi poškodbe manj fizično pripravljen mi današnji dan počitka ne ustreza ker je prekinil dirkaški ritem. Danes se me tako loteva nekakšen prehlad. Upam, da se bom do jutri pozdravil, ker se res veselim zadnje letošnje peščene etape, ki bo v veliki meri odločila dirko, saj bo kasneje na prašnih kolovozih v Maliju, Gvineji in Senegalu težko kaj pridobiti. Je pa tam zaradi okrnjene vidljivosti, izjemno tveganega prehitevanja in težavne navigacije mogoče vse izgubiti. Ne smemo pozabiti, da je do cilja še polovica dirke, da se na tem rallyju lahko zgodi vse in se običajno tudi res.« Besedilo in fotografije: David Stropnik
