Dnevno poslušamo, kako velik problem je onesnaževanje okolja, a ko je treba ukrepati, delujemo ravno v nasprotju z logiko. Slovenija je ena redkih držav, ki nima niti ene črpalke na zemeljski plin in deluje kot otok med Madžarsko, Hrvaško, Italijo in Avstrijo, kjer v slednji na primer že nekaj desetletij uporabljajo zemeljski plin za pogon mestnega prometa v prestolnici.

K sreči, pa je v zadnjem času Petrol pospešil postavitev točilnih avtomatov za utekočinjen naftni plin (LPG) ali popularneje avtoplin na svojih črpalkah (Ljubljana Barje, Lom, Sežana Povir) poleg tega pa lahko plin točimo še na nekaterih drugih točkah, v glavnem v sklopu plinarn.
 
A če želimo državljanke in državljane prepričati, da predelajo svojega bencinskega konjička na plin, mora biti za tem tudi računica. Ta pa je zelo enostavna - odvisna je od razlike cene plina in bencina. Večja kot je, večja je verjetnost, da bodo vozniki sprejeli avtoplin kot pogonsko gorivo za svoj avto. Ob zadnji podražitvi avtoplina na 62 centov še vedno ugotavljamo, da je avtoplin daleč najcenejše gorivo, a razlika v ceni med plinom in bencinom znaša le slabih 40 centov ali z drugimi besedami - avtoplin predstavlja 60% cene bencina.
 
Če upoštevamo, da povprečna predelava sodobnega štirivaljnika stane okrog 1.500 evrov, ugotovimo, da je z njim potrebno prevoziti kar kakšnih 25.000 do 30.000 kilometrov, da se investicija povrne. In tako se ljudje, ki prevozijo letno 10.000 kilometrov ali manj za takšno predelavo ne bodo odločili, saj bodo potrebovali kar nekaj let, da se jim izplača. Drugače je seveda s tistimi, ki prevozijo letno večje število kilometrov.
 
Ob tem pa je treba poudariti, da so tisti, ki prevozijo le nekaj tisoč kilometrov letno v glavnem vozniki, ki se vozijo po mestnih središčih in zato je pomen stimulacije predelav toliko bolj pereč!
 
Nehote se ozremo po tujini in opazimo šokantne razlike.  Najbolj ozaveščen primer je Belgija, kjer je cena avtoplina okrog 0.4 evra, bencina pa 1.2 evra. Tam se seveda ni težko odločiti za predelavo, če pa cena plina predstavlja le tretjino cene bencina.  Enako je na sosednjem Hrvaškem, kjer bencin stane 8 kun, avtoplin pa 3,35 kune, torej zopet precej manj kot polovico cene.
 
Ampak če pustimo rekorderje in pogledamo države, kjer cena plina predstavlja kvečjemu polovico cene bencina, dobimo kar lep seznam držav: Anglija, Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, LItva, Latvija, Luksemburg, Francija, Nizozemska, Nemčija, Španija, Portugalska, Romunija, Srbija, Črna Gora, Turčija, Italija, Poljska, Ukrajna, Škotska,... V tem naštevanju pa smo verjetno celo katero spustili.
 
Nato pridemo do držav, ki pa imajo ceno plina višjo od polovice cene bencina. To pa so Avstrija (ki pa pospešuje predelave na zemeljski plin - ta pa je bistveno cenejši), Estonija in Švica, pri čemer je edino v Estoniji razlika med ceno bencina in plina tudi v absolutnem smislu nižja kot v Sloveniji, pa še to, zaradi sorazmerno nizke cene bencina.
 
Postavlja se torej vprašanje, ali Slovenija dejansko ne želi, da bi vozila, ki jih uporabljamo vsaj manj onesnaževala okolje, če je že sistem javnega prevoza takšen, da je cenovno in časovno manj ugoden od uporabe lastnega avta.
 
V imenu podjetja SiGAS in v imenu vseh, ki se z nami strinjajo, pozivamo tako Petrol, kot tudi ustrezne državne institucije, da se tej temi posvetijo in nastavijo cenovno politiko tako, da bo v prometu čim več "čistih" vozil, če se že država ne odloči subvencioniranja predelav, kot je to na primer urejeno v Angliji.
 
Ob tem podjetje SIGAS obvešča, da bo v kratkem na trgu nov izdelek, ki je plod slovenskih strokovnjakov. Ker želimo popularizirati okolju prijazno vožnjo smo se tudi odločili, da bomo prvo napravo, ki bo plod lastnega znanja podarili Republiki Sloveniji, na državi pa je, da se odloči, katero izmed službenih vozil bo namenila za popularizacijo avtoplina in s tem čistejše vožnje v Sloveniji.

http://www.avtoplin.si
http://www.sigas.eu