Opis in fotogalerija

BMW i3 po prenovi ostaja tipičen električni avtomobil, ki ima toliko plusov kot minusov. Po godu je uporabnikom s specifičnimi potrebami, po možnosti takšnim, ki okolju prijazno ne delujejo le v teoriji, ampak tudi v praksi. Dejstvo, da v marsikaterem pogledu električni avtomobili še ne izpolnjujejo tistega, kar nam nudijo »klasični« avtomobili, namreč ostaja. A se avtomobili, kot je ta, temu idealu vse bolj približujejo. Je morda največja ovira v naših glavah?

Električni avtomobil in vožnja po avtocesti gresta skupaj kot pes in klobasa. Ne vožnja ne klobasa ne trajata prav dolgo!

Pojdimo po vrsti – najprej zunanjost. Tudi po petih letih je i3 pravi posebnež, ki konkretne prenove ni potreboval. Zato je ni dobil, saj je treba novega in starega za iskanje razlik postaviti ob bok. Novost so dodatni črno obarvani deli karoserije, nekaj barv in zavihek tu ali tam. Skoraj enak zapis lahko ponudimo za notranjost, saj je ta enakovredno avantgardnih oblik, z nekakšnim skandinavskim Ikea pridihom. Vsi materiali so prijetni na otip, kot kakšno eko reciklirano pohištvo. Počutje v tej kabini je res nekaj posebnega, precej ne nemško in nič utesnjeno. No ja, na sprednjih sedežih; zadaj je zgodba nekoliko drugačna, saj ob skupni dolžini štirih metrov razkošja mora nekje zmanjkati.

Če k temu prištejemo metuljčkasto odpiranje zadnjega para vrat, ki so precej ozka, pogoj za odpiranje pa so odprta prednja vrata, je jasno, da gre za sedeža bolj zasilne narave. To potrjuje tudi kratek sedalni del. Nič bolj zajeten ni prtljažnik z osnovnimi 260 litri prostora. Opisana prostorska situacija je pomembna, a že dolgo poznana, saj se s prenovo ni spremenila, je pa zato v kabini pomembna novost najsodobnejši infotainment sistem iz BMW-jeve ponudbe. Logika delovanja menijev in sprehajanja skoznje je močno izboljšana, je pa, zanimivo, ostal enako majhen zaslon za podajanje informacij o hitrosti vožnje, porabi energije in drugega. Tudi prestavna ročica ob volanu, z gumbom za zagon motorja, je enaka in še vedno najprej malce zmede, ko se jo navadiš, pa deluje brezhibno.

Velika hiba i3 je še vedno cena, ki je visoka tudi za premijsko vozilo. Pred subvencijo in popusti je zanj treba odšteti najmanj slabih 40 tisočakov!

Glavne hibe električnih avtomobilov se dobro zavedajo tudi na Bavarskem, zato so že pred prenovo ponudili model z večjo baterijo, zdaj pa je prav ta postal osnova. Manjše baterije od 33 kWh v i3 odslej ne boste mogli kupiti, kar je dobro, saj je še ta dovolj le za 200 prevoženih kilometrov. A le v mestu in pri zmernih hitrostih. Avtocesta je namreč naravni sovražnik baterije in doseg dobesedno prepolovi. Z do vrha napolnjeno baterijo smo proti Ljubljani startali iz Portoroža in navigacija nam je napovedala natanko 115 kilometrov poti. Potovalni računalnik pa je ocenil, da imamo zaloge energije za kar 231 kilometrov vožnje. Na podlagi teh podatkov smo se samozavestno odpravili na pot in kar malce pozabili na porabo elektrike. Nekaj kilometrov pred ciljem smo zgroženo ugotovili, da imamo le še dobrih dvajset kilometrov dosega (samo pomislite, kaj storite, ko imate v svojem avtomobilu tako malo goriva). Na cilj pa smo prispeli z le 14 kilometri v dobrem. Po mestu je zgodba skoraj popolnoma drugačna in tudi več kot dvesto kilometrov z enim polnjenjem ni nemogoče doseči.

Dobra plat i3 je, da je vožnja vselej razburljiva, zlasti zaradi odličnih pospeškov motorja s 125 kilovati moči (170 KM) in instantnim navorom pri 0 vrtljajih, poleg tega ponuja še zares dobre vozne lastnosti. S temi je tudi kruta realnost omejitev vsakdanje uporabnosti lahko precej lepša.