Opis in fotogalerija

Ko renomirani proizvajalec, kot je BMW, predstavi novo generacijo tako priljubljenega in uspešnega modela, kot je BMW serije 3, so pričakovanja, seveda, velika. Tako je bilo tudi tokrat, ko je na svet prišla njegova sedma generacija. In kaj je prinesla? Nedvomno veliko novega. Avtomobil je zasnovan na platformi CLAR kot vsi hišni modeli z vzdolžno vgrajenim motorjem (vsi modeli od serije 3 do serije 7), ki je nameščen za sprednjo osjo in med drugim zagotavlja razporeditev mase v razmerju 50 : 50. Okvir je trši, pokrov motorja in blatniki so izdelani iz aluminija, zadnji diferencial je sedem kilogramov lažji, kar skupaj prinaša dobrih 50 kilogramov prihranka pri masi v primerjavi s predhodnikom. Ob tem je medosna razdalja zrasla za štiri centimetre na 2,85 metra, skupna dolžina pa za slabih osem na 4,71 metra.

To je med drugim prineslo nekaj obljubljenega dodatnega prostora v kabini, predvsem v drugi vrsti. Končno lahko rečemo, da je dovolj prostora tudi za kolena višjeraslih potnikov, toda nič več kot to. Tu namreč še vedno vlada rahel občutek utesnjenosti, ki je značilen praktično za vse premijske limuzine tega razreda. Bolj nas je navdušilo vse drugo. Zlasti vozne lastnosti. Natančen volan, zanesljiva lega v ovinkih in v tej različici zaradi zapore diferenciala tudi prijetno živahen zadek. Vse to zagotavlja užitke za volanom, ki jih lahko v tem razredu ponudi le redkokateri avtomobil. A zato nekoliko žrtvuje udobje in je zaradi 19-palčnih platišč z nizkopresečnimi pnevmatikami kljub opcijskemu prilagodljivemu podvozju za naše ceste kar malce pretrd.

Čeprav dvolitrski turbobencinar ne rohni šarmantno in globoko kot šestvaljni stroji, se zelo rad zavrti in v višjih vrtljajih zveni prijetno športno.

Splošni dinamični naravnanosti je pisan na kožo dvolitrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 190 kilovatov (258 KM) in 400 Nm navora. V kombinaciji z odličnim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom namreč omogoča pospešek do stotice v 5,8 sekunde, pospeševanje pa ustavi elektronika pri 250 kilometrih na uro. To je torej zelo hiter avtomobil, ki sicer ne postreže s tako navdušujočo zvočno kuliso kot modeli s šestvaljnimi stroji, a prepriča z učinkovitostjo. Na testu je dokazal, da z lahkoto shaja z manj kot osmimi litri neosvinčenega bencina na 100 kilometrov. Seveda se, če ženemo vseh 258 konjičev, poraba dvigne tudi za dva litra, toda takoj ko od njega ne zahtevamo največ, kar zmore, ta pade skoraj na raven dizelskih strojev.

A nova trojka ni le hitra in varčna, temveč je lahko zelo pametna. Z laserskimi žarometi iz noči naredi dan, v zastojih lahko praktično samodejno zavira, pospešuje in ohranja smer, zapomni pa si tudi zadnjih 50 metrov poti in vas lahko po isti poti vratno pelje iz ozke ulice. Toda za praktično vse naštete pripomočke je treba dodatno seči v žep, in to kar globoko.

Večina tehničnih sladkorčkov je na spisku doplačil, kar je ceno testnega primerka poneslo s 45 na 70 tisočakov.

Z enako zagnanostjo in doslednostjo, kot so se lotili tehnične plati, so Bavarci uredili tudi notranjost. Ta v osnovi ohranja enako zasnovo kot pri predhodnem modelu, a, kot pravijo, se hudič skriva v podrobnostih, in tu je hudičevo veliko novosti, ki prinašajo odmik od tradicije. Začenši z digitalno instrumentno ploščo z grafiko, ki se ne trudi, da bi ohranila slog klasičnih merilnikov, čeprav bi se glede na zmogljivosti barvnega zaslona lahko. Popolnoma nov je tudi multimedijski vmesnik iDrive 7.0 z novo grafiko, zelo odzivnim zaslonom na dotik in možnostjo glasovnega upravljanja. Tu je še klasičen, a nekoliko prenovljen sistem upravljanja z vrtljivim gumbom, čisto novo in brez vrtljivih gumbov pa je upravljanje klimatske naprave. Ergonomija voznikovega prostora je odlična, materiali in izdelava so zelo kakovostni, zaradi srebrnih in kromiranih detajlov pa je vse skupaj malce bolj vpadljivo kot nekoč. Toda ne glede na slog in obliko, ki sta stvar okusa, vse štima. Vse je tako, kot se spodobi za novo generacijo prodajne uspešnice, ki cilja na vrh razreda in si ga v tem trenutku tudi zasluži.