Opis in fotogalerija

Seat, ki je nekoč znotraj Volkswagnove skupine veljal za znamko z najbolj športno dušo, se je moral zaradi slabih rezultatov v zadnjih letih močno prilagoditi trgu in spremeniti svoj značaj. Zato je pred nekaj leti geslo Auto emocion, ki je jasno poudarjalo čustva, zamenjal z Enjoyneering, ki v ospredje postavlja zanesljivo nemško tehniko. Drugi korak je bil prilagoditev modelne palete z uvajanjem vse bolj priljubljenih SUV modelov. Srednje veliki ateci je sledila manjša arona, najnovejši in obenem največji pa je tarraco. 

Pri njem so se Španci zelo trudili, da bi mu vdihnili poseben značaj, in izbiro imena zanj dali celo na glasovanje, v katerem je sodelovalo skoraj 150 tisoč ljudi. In ime je verjetno še najbolj španski element na tem avtomobilu. Tehniko si namreč deli s Škodinim kodiaqom in Volkswagnovim tiguanom allspace ter celo nastaja v Volkswagnovi tovarni v Wolfsburgu. No, namenili so mu lastno obliko, kar velja predvsem za sprednji in zadnji del, saj je s strani, če odmislimo platišča, zelo podoben velikemu tiguanu. Oblikovalci so imeli bolj proste roke v notranjosti, kjer nas pričaka armaturna plošča z velikim prostostoječim zaslonom na vrhu sredinske konzole. Postavitev je precej klasična in ergonomsko premišljena. Pri tem nas zelo veseli, da so ohranili dva vrtljiva gumba za upravljanje multimedijske naprave in fizične gumbe (tudi vrtljive) za upravljanje klimatske naprave. Mi smo se zato v tarracu takoj počutili kot doma. 

Veliki španec bo brez težav osvojil vsakega prostornosti in praktičnosti željnega kupca.

Spredaj je dovolj prostora v vse smeri. Enako velja za drugo vrsto, ki omogoča prilagajanje z vzdolžnim pomikom sedežev in s spreminjanjem naklona naslonov. Tu se lahko brez težav udobno namestijo trije odrasli potniki. Da so potovanja bolj prijetna, med drugim skrbijo tripodročna klimatska naprava, priklop USB in 12-voltna vtičnica ter zložljivi mizici na sedežih. Toda tarracova vsestranskost se s tem ne konča. V zadku je namreč dovolj prostora še za dodatna zložljiva sedeža, za katera je treba doplačati 757 evrov. Tehnično je sicer zanju prostora res dovolj, a nista prav udobna. V bistvu sta zasilne narave, predvsem za kakšne krajše izlete. Daljše vožnje tu zadaj ne bi privoščili nikomur, niti še tako »prisrčni« tašči.


Zato, da je tarraco lahko suveren, tudi če izkoristimo ves potencial kabine in prtljažnika, skrbi poznan dvolitrski turbodizelski stroj s 140 kilovati (190 KM), ki je serijsko povezan s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom DSG. Moči je sicer več kot dovolj, a avtomobil pri nizkih vrtljajih potrebuje kar nekaj časa, da se zgane, kar je na semaforjih in pri vključevanjih v promet lahko precej moteče. Obenem menjalnik pri pretikanju v vzvratno prestavo malce pozno zagrabi in nato pocuka, kar je pri tovrstnih izdelkih prej pravilo kot izjema. Pri najmočnejšem dizelskem motorju v ponudbi je serijsko vgrajen tudi štirikolesni pogon 4Drive, ki deluje popolnoma samodejno, in sicer tako, da v normalnih razmerah prenaša ves navor na sprednji kolesi, po potrebi pa ga do 50 odstotkov pošlje k zadnjemu paru. Z vsem tem tarraco tehta več kot 1,8 tone in pri porabi goriva ni pretirano gospodaren. Mi smo na testu zabeležili povprečje 8,9 litra, kar je vseeno malce več, kot smo pričakovali.

Ime tarraco je izbralo ljudstvo, tako pa se je nekoč imenovalo špansko mesto Tarragona.

Bolj v skladu z našimi pričakovanji so vozne lastnosti, ki so podobne kot pri češkem in nemškem bratrancu. Od kodiaqa in tiguana je namreč tarraco podedoval razmeroma čvrsto podvozje. Z 20-palčnimi platišči z nizkopresečnimi pnevmatikami je v bistvu precej trd. Na asfaltu je zato tudi med ovinki zelo zanesljiv, terenu pa tako ali tako v resnici ni namenjen. Testni primerek je bil bogato založen z varnostnimi asistenčnimi sistemi. To pomeni, da je znal tudi sam zavirati, pospeševati in preprečevati nenamerno zapuščanje voznega pasu. To je počel zelo učinkovito, na trenutke še preveč, saj je dvakrat očitno zaznal oviro, ki je v resnici ni bilo, in kar naenkrat za trenutek močno zavrl ter s tem po nepotrebnem vznemiril potnike.

Ne glede na muhasto delovanje omenjenega sistema tarraco z najbogatejšim paketom opreme in nekaj dodatki za slabih 47 tisočakov ne pusti veliko neizpolnjenih želja. Je zmogljiv, prostoren in prilagodljiv ter ponuja najnovejše koncernske tehnične rešitve. Je variacija na SUV temo skupine Volkswagen. Ali ga je vredno izbrati namesto kodiaqa in tiguana, pa je stvar okusa in na koncu tudi cene, ki je le malce nižja kot pri češkem in nemškem bratrancu.