Opis in fotogalerija

Minijev smo od zadnje prenove, ki se je tega privlačnega malčka dotaknila konec lanskega leta, vozili že celo vrsto. Od električnega do športnega cooperja S, tokrat pa je na vrsti najmočnejša različica z oznako john cooper works. In kaj so postorili v delavnici tega genialnega konstruktorja? Z drugačno, satasto sprednjo masko niso poskrbeli le za drugačen, bolj agresiven videz, temveč skupaj z večjimi režami tudi za boljši dotok zraka do motorja. Obenem so dvolitrski štirivaljnik navili na 170 kW (231 KM) moči in s tem pospešek skrajšali na 6,1 sekunde, namestili zmogljivejše zavore in zadek zaokrožili s spojlerjem ter difuzorjem v odbijaču s sredinsko nameščeno dvojno izpušno cevjo.

Zaradi izdatnih nastavitev sedeža in volana se zdi, da je bil ustvarjen posebej za vas.

Notranjost v primerjavi z drugimi miniji, z izjemo barv in materialov, ne prinaša kakšnih posebnih sprememb in ohranja svojo prepoznavno zasnovo s poudarjeno klasičnimi stikali in digitalno armaturno ploščo ter velikim osrednjim zaslonom v okroglem okvirju, ki ponazarja nekoč tamkaj nameščen merilnik hitrosti. Sedi se zelo dobro, volanski obroč in sedeži so izdatno (ročno) nastavljivi in zdi se, da je bil avtomobil zasnovan posebej za vas. Na zadnjih sedežih je prostora precej manj (s precejšnjo mero potrpežljivosti sicer tam lahko sedita dva odrasla človeka), zaradi trivratne zasnove je manj udoben tudi dostop do tja in zahteva nekaj plezanja, v prtljažniku je bolj ali manj prostora le za športno torbo.

6,1 sekunde potrebuje za pospešek do stotice in navdušuje s hipno odzivnostjo ter veliko zalogo moči.

Bistvo je, seveda, drugje. Mini, še posebej v različici JCW, poudarja odlične vozne lastnosti in s tem povezan užitek v vožnji, kakršnega lahko ponudi le malo tovrstnih malčkov. Z njim boste uživali tako v mestu, kjer prepriča s svojo okretnostjo in hipnim odzivom na pritisk na stopalko za plin, še posebej pa na odprti, ravno prav zaviti podeželski cesti, kjer do izraza pridejo predvsem odlično, sicer na trenutke za spoznanje pretrdo podvozje (predvsem kratke, ostre udarce s ceste še kako dobro čutite) in izjemno natančen volan, s čimer zlahka praktično do milimetra natančno izberete idealno linijo skozi ovinke. Zlasti v športnem režimu je idealen partner za lep, športno in vozniško izpopolnjen izlet, je pa res, da je tisti globok, malce brbotajoč zvok motorja rezultat umetno ustvarjene zvočne kulise. Škoda.

Motor sicer navduši, brez skrbi, moči mu zlepa ne zmanjka in skoraj hipno se odziva na voznikove ukaze ter odločno in zvezno vleče prek širokega območja vrtljajev. Ja, tako motoriziran mini je zelo zmogljiv, a ravno zaradi te zveznosti ne pušča tistega občutka brutalnosti, kot da bi se snel z verige. S hitro in gladko delujočo osemstopenjsko avtomatiko se odlično ujame tako v samodejnem kot ročnem režimu in tistih dodatnih 53 konj v primerjavi s cooperjem S doda piko na i ter precej poveča koncentracijo strupa v tej kompaktno majhni, privlačni steklenički.