Opis in fotogalerija

MG HS je srednje velik oblikovni križanec, primerljiv s fordom kugo, hyundaiem tucsonom, kio sportage ali volkswagnom tiguanom. Tokrat smo pod drobnogled vzeli njegovo priključnohibridno različico (na voljo je tudi le z bencinskim motorjem), ki nas je že takoj na začetku prijetno presenetila in ob koncu testa tudi prepričala na številnih področjih, žal pa je nekaj njenih pomanjkljivosti na koncu vseeno pustilo nekoliko grenak priokus. A o tem nekoliko pozneje.

Električni in bencinski motor se med seboj lepo ujameta v vseh režimih vožnje.

Kakor koli, HS je velik avtomobil, dolg skoraj 4,7 metra in temu primerno prostoren, saj niti voznik in sopotnik niti zadaj sedeči potniki ne bodo čutili nikakršnih prostorskih zadreg. Zadaj zlahka sedita tudi dva nadpovprečno raščena odrasla (trije vštric resda z malce več medsebojne uvidevnosti), lepo obdelan prtljažni prostor meri ne ravno rekordnih, a v praksi še vedno uporabnih 441 oziroma 1.419 litrov. Voznikov sedež je električno nastavljiv in z zadostnimi pomiki v vse smeri, tudi volan je nastavljiv po višini in globini in zato pri nastavljanju želenega položaja ni treba sklepati kompromisov. Sedi se dobro, sedeži so čvrsti, celosten vtis kakovosti pa na presenetljivo visoki ravni – tako z vidika natančne izdelave in okusnih detajlov kot tudi uporabljenih materialov. Morebitne pomanjkljivosti morate tu iskati skoraj z lupo.

Hvalimo tudi voznikov zaslon premera 31,2 centimetra, saj je jasne in pregledne grafike, s številnimi lepo razporejenimi sklopi podatkov in več prikazi – vključno z zemljevidom navigacije prek celotnega zaslona ali sistemom za nadzor okolice. Enako velik osrednji zaslon (z voznikovim združen v eno enoto) gosti potrebe infotainmenta, ki je v osnovi sicer precej dobro zamišljen, a z zelo nerodnimi prevodi v slovenski jezik in v praksi slabše delujoč. Delovanje radia (povezava, izbira postaj, prometne informacije …) je naravnost mučno, povezava android je le žična. Prek zaslona upravljate tudi številne druge funkcije, vključno z voznimi nastavitvami, nastavitvami pogonskega sklopa, vklopom/izklopom, asistencami in opozorili ter klimatsko napravo. Ta je žal druga grenka pilula – ne le da je nastavljanje temperature zelo, zelo približno, tudi samo prezračevanje vozila je slabo in zato se že v vlažnih, kaj šele deževnih dneh stekla močno rosijo.

106 kilometrov električne vožnje obljubljajo tovarniški podatki. Zelo podobno, morda le kakšen kilometer manj, zmore tudi v praksi.

Prava škoda, ker je sama tehnika po drugi strani zelo dobra. Električna plat pogona je več kot dovolj zmogljiva za zmerno vožnjo (zmore do hitrosti 140 km/h), baterija kapacitete 21,4 kWh pa tudi v praksi zadošča za okoli 100 kilometrov oziroma skoraj natanko toliko, kot obljubljajo tovarniški podatki. Vklop bencinskega motorja (ta lahko bodisi polni baterije prek generatorja bodisi neposredno poganja kolesa) je komaj opazen in tudi pri priganjanju presenetljivo tih, v hibridnem načinu pa se oba pogonska vira lepo ujameta in medsebojno zelo dobro sodelujeta v vseh režimih vožnje. Poraba bencina pri vožnji s prazno baterijo je okoli šest litrov, sicer pa sistemskih 200 kW (272 KM) moči in 350 Nm navora poskrbi za zelo dobre zmogljivosti. Temu primerno uravnoteženo je tudi podvozje, saj se tudi pri višjih hitrostih skozi ovinke avtomobil pelje zelo dobro, resda z nekaj več nagibanja, kot je pri tovrstnih križancih pač v navadi. Obenem dobro blaži udarce s ceste, zvočna zatesnjenost pri višjih hitrostih je na zelo solidni ravni.

Ko vse skupaj zaokrožimo še s ceno – 36.490 evrov stane z bogato opremo luxury (umetno usnje, 360-stopinjska kamera, 19-palčna lita platišča, dobršen nabor varnostnih sistemov in pripomočkov …), je ponudba pravzaprav zelo poštena. Le slabo delujoča radio in klimatska naprava sta bila že med testom zelo moteča, kaj šele na daljši rok …