Avto.info

'Die Nordschleife'

90 let 'zelenega pekla'

'Die Nordschleife': 90 let 'zelenega pekla'

'Die Nordschleife'

Avtor: Foto: Imagetrust, Nürburgring, picture-alliance in Getty Images
 Die Nordschleife : 90 let  zelenega pekla  Die Nordschleife : 90 let  zelenega pekla  Narodna folklora  v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja

'Narodna folklora' v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja

Michael Schumacher

Michael Schumacher

Graham Hill

Graham Hill

Juan Manuel Fangio - 1957

Juan Manuel Fangio - 1957

Niki Lauda - nesreča leta 1976

Niki Lauda - nesreča leta 1976

Stefan Bellof

Stefan Bellof

 Die Nordschleife : 90 let  zelenega pekla

V letošnjem juniju bo minilo že 90 let od uradne otvoritve legendarne nemške dirkaške steze na območju dirkališča Nürburgring, ki je v očeh številnih Nemcev in Nemk ter tudi ostalih ljubiteljev avtomobilskega športa že zdavnaj pridobila status nemškega 'nacionalnega zaklada'.

Zametki dirkališča, ki sta ga takrat sestavljala dva odseka (Nordschleife: 22,8 km in Südschleife: 7,7 km, skupna dolžina obeh stez: 28 km, 89 levih in 84 desnih ovinkov) segajo v leto 1925, ko so se Nemci odločili za izgradnjo 'Gebirgs-, Renn- und Prüfung' steze, ki so jo začeli graditi 27. septembra leta 1925. Za njeno izgradnjo so porabili približno 15 milijonov tedanjih Reichsmark, pri izpeljavi samega projekta so za 2 leti zaposlili približno 3000 delavcev. 18. junija leta 1927 so Nemci izpeljali prvo dirko, takrat so Nordschleife obiskali motoristi. Prva avtomobilistična dirka, na kateri je z dirkalnikom znamke Mercedes-Benz slavil voznik Rudolf Caracciola, se je odvila naslednji dan.

Zanimiva je anekdota, ki je povezana z obliko te dirkalne steze. Neki britanski novinar je po otvoritveni dirki ob vrnitvi v Veliko Britanijo povedal, da ga oblika steze spominja na 'gozdno cesto', ki jo je po vsej verjetnosti izkrčil 'opiti nemški velikan', medtem ko je za nastanek legendarnega ljudskega imena "Grüne Hölle" (zeleni pekel) zaslužen britanski dirkač Jackie Stewart (3-kratni svetovni prvak Formule 1), ki je leta 1960 prvič uporabil ta izraz ob opisu te slavne steze. Nordschleife predstavlja tudi rojstno mesto slavnih nemških 'srebrnih puščic', ker so pri znamki Mercedes-Benz leta 1934 prvič izvedli prisilno modifikacijo (odstranitev odvečne karoserijske barve) njihovega dirkalnika (tip W25). Z lažjim, posledično srebrnim (barva kovine) dirkalnikom so kmalu po tem osvojili številne odmevne zmage. Rudolf Caracciola je nekoč dejal, da je ena zmaga na stezi Nordschleife enaka petim zmagam na stezi v Monzi.

Obstaja pa tudi neslaven rekord te steze, vendar se ga nihče ne spomni prav rad, ker govori o izgubljenih človeških življenjih. Prvi človek, ki je izgubil življenje za volanom dirkalnika na tej stezi, je Vinzenz Junek. To se je zgodilo leta 1928. Do današnji dni je Nordschleife terjala približno 140 človeških življenj. Zato obstaja veliko poznavalcev, ki pravijo, da je to ena izmed dirkalnih stez, ki terjajo od človeka absolutno ponižnost in veliko mero koncentracije. Leta 1940 so Nordschleife zaprli za javnost in jo ponovno odprli šele leta 1947. Takrat naj bi na dirki sodeloval tudi neki motorist iz sovjetske okupacijske cone, ki se je na startu pojavil z nahrbtnikom (čelade ni ob tem nihče omenil …). Baje ga to sploh ni motilo, ker je končal dirko na odličnem petem mestu, talentirani 'sovjetski motorist' je kasneje poniknil v analih zgodovine. Prva dirka prvenstva Formule 1 se je na tej stezi odvila leta 1951. Leta 1954, ob treningu za Veliko nagrado Evrope, se je ob vožnji z maseratijem 250F na tej stezi ubil tudi argentinski dirkač Onofre Marimón.

K sreči pa obstajajo tudi bolj vedri spomini, recimo na šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo na najpomembnejših dirkah tudi po 200.000 obiskovalcev. Leta 1975 smo dočakali tudi nastanek uradnega časovnega rekorda na tej stezi, ki ga je na kvalifikacijah za tedanjo dirko Formule 1 z dirkalnikom znamke Ferrari prevozil Niki Lauda. 22,8 kilometra (1951 – 1976) dolgo stezo je legendarni Avstrijec prevozil s časom 6 minut in 58,6 sekund. Na tej dirki je slavil tudi Clay Regazzoni (Ferrari), ker dosegel tudi najhitrejši krog (7:06,40). Leta 1976 je Lauda na tem dirkališču doživel usodno nesrečo, ki ga je zaznamovala za celo življenje, istočasno je ta dogodek poskrbel, da se dirkalniki Formule 1 niso nikoli več pojavili na dirki na tej stezi. Za naslednji uradni rekord je leta 1983 poskrbel dirkač Christian Danner. Z BMW-jem 832 F2 je takrat dosegel nov rekordni čas (6:28,03) steze. Čeprav nas v medijih pridno bombardirajo z raznimi podobnimi današnjimi rekordi na tej stezi, ki jih seveda spremljajo senzacionalistični naslovi, je v veljavi še vedno stari uradni rekord, ki ga je 28. maja leta 1983 s porschejem 956C na dirkaškem treningu (1000 km Nürburgringa) postavil nemški dirkač Stefan Bellof. Mladi Nemec, ki je leta 1985 izgubil življenje na neki dirki, je takrat odpeljal en zelo hiter krog s časom 6:11,13 (povprečna hitrost: 202 km/h). Leta 2013 so se mu tudi oddolžili za nastanek rekorda in po njem poimenovali nov odsek dirkališča, ki je znan kot 'Stefan-Bellof-S'.

Nordschleife
Otvoritev dirkališča: 18. junij 1927
Število ovinkov: 73 (33 levih in 40 desnih)
Konfiguracija: dvig steze za največ 17 %, padec steze največ 11 %
Najvišja točka: 'Hohe Acht' - 616,8 m nad morsko gladino
Najnižja točka: 'Breidscheid' - 320 m nad morsko gladino
Trenutna dolžina: 20,832 km
Prvotna dolžina: 28 km (Nordschleife: 22,8 km in Südschleife: 7,7 km, 89 levih in 84 desnih ovinkov)
Skupna dolžina v določenih primerih: 24,358 km (Sprintstrecke, Mercedes-Arena, Motorrad-Schikane in Nordschleife)

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov