Volkswagen Country Buggy
DMG Sakbayan
Na tehnološki platformi prvotnega Volkswagnovega 'hrošča' (tip 1) je nastalo veliko maloserijskih avtomobilov in buggyjev. Eden takšnih je tudi avstralski country buggy, prostočasni avtomobil, ki so ga prvotno razvili za potrebe avstralske vojske, vendar so ga koncu ponudili samo civilistom.
Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so se pri avstralski podružnici znamke Volkswagen odločili za razvoj lahkega terensko prehodnega avtomobila, ki bi ga lahko uporabljali avstralski vojaki in tudi civilisti. Za tehnično plat tega projekta je poskrbel inženir Cyril Harcourt, medtem ko je za oblikovanje vozila poskrbel Rudi Herzmer (tedanji generalni direktor avstralske podružnice znamke Volkswagen). Prvi trije vozni prototipi tega lahkega SUV (Small Utility Vehicle) vozila, ki naj bi prvotno nosil modelno oznako 'Kuriewagen', so nastali že leta 1965. Do konca leta 1967 so Avstralci s temi prototipi prevozili približno 50.000 testnih kilometrov.
Za izdelavo resnično kompaktnega in zelo lahkega (masa avtomobila: 774 kg) country buggyja (dolžina: 3718 mm, širina: 1643 mm, višina: 1557 mm, odnosno 1191 mm s spuščenim preklopnim prednjim steklom) so Avstralci uporabili sestavne dele prvotnega 'hrošča' (tip 1) in prvotnega transporterja (tip 2), ker so edino na ta način (uporaba portalno dvignjenih osi …) lahko dosegli zadostno odmaknjenost karoserije od vozne podlage. Kot zanimivost velja omeniti tudi privzdignjen izpušni sistem, katerega cevi so integrirali v zadnji odbijač. Za dobro terensko prehodnost je poskrbela tudi kratka medosna razdalja (2400 mm) v povezavi s parom kratkih karoserijskih previsov spredaj in zadaj. Pod motornim pokrovom avstralskega 'Kübelwagna' ste lahko našli dva različno močna 'hroščeva' pogonska sklopa (1,2 & 1,3 litra) z razponom moči od 34 (25 kW) do 50 KM (37 kW).
Še pred zaključkom testiranj so dva vozna prototipa poslali v Wolfsburg, kjer so Nemci izvedli ocenitev projekta, ki je dobil tovarniško kodo tip 197. Na koncu so se Nemci strinjali z avstralsko idejo in prižgali zeleno luč za začetek avstralske proizvodnje lahkega prostočasnega vozila, ki je na koncu prejel modelno oznako country buggy. Ker so se v Wolfsburgu takrat že ukvarjali s podobnim projektom (tip 181 / 'The Thing') jih ideja o uvozu in distribuciji avstralskega SUV izdelka v Evropi in v ZDA ni zanimala. V Avstraliji so se kupci s tem vozilom srečali šele v aprilu leta 1968, medtem ko avstralske vojske sploh ni zanimal avtomobil brez 4x4 pogona in amfibijskih lastnosti.
Zato so se pri avstralski podružnici znamke Volkswagen hitro znašli v finančnih težavah, ker prodaja njihovega 'podeželskega buggyja' ni pokrivala stroškov proizvodnje. Po ukazu iz Wolfsburga so Avstralci kmalu opustili idejo o serijski proizvodnji modela country buggy in se pričeli ukvarjati samo še z montažo Volkswagnovih CKD (Complete Knock Down) kompletov sestavnih delov, ki so prihajali iz Nemčije. Odločitev o prenehanju proizvodnje je prišla že v oktobru leta 1968, po tem, ko so kupcem v osmih mesecih proizvodnje dostavili samo 842 novih primerkov modela country buggy. Kljub tem so Nemci do začetka leta 1970 še vedno pošiljali CKD komplete v Avstralijo, zato je na koncu nastalo točno 1956 primerkov avtomobila, ki je kasneje postal prvi domači izdelek filipinske avtomobilske industrije.
Leta 1968 so ta avtomobil občudovali tudi pri tedanjem uradnem filipinskem distributorju Volkswagnovih avtomobilov (podjetje DMG Inc.), kjer so se posledično hitro navdušili za lokalno montažo modela country buggy, vendar je to trajalo samo do leta 1970. Leta 1972 so pričeli uvažati nemške CKD komplete, rahlo preoblikovali avstralski original in ga pričeli prodajati kot volkswagen 'Sakbayan' (filipinska beseda za ljudsko vozilo) 815. Filipinske verzije sta premikala močnejša Volkswagnova pogonska sklopa (1,5 & 1,6 litra), poleg tega so si kupci lahko omislili tudi zaprto (Hard Top) verzijo tega modela. Veliko izdelanih primerkov tega avtomobila je pristalo v floti filipinske telekomunikacijske družbe PLDT (Philippine Long Distance Telephone Company), veliko vozil pa so do konca leta 1980 (zaključek proizvodnje) dostavili tudi tedanjim filipinskim oblastem.
