Leta 1900 so pri znamki Renault predstavili revolucionaren model avtomobila, ker so Francozi na osnovi prvega serijskega modela (tip A 'Voiturette') ustvarili prvi serijski avtomobil z zaprto potniško kabino, ki so mu po vzoru tedanjih 'mestnih kočij' (Coupé de Ville) podelili prestižno dodatno oznako 'Coupé'.
Za tedanje čase je bila takšna zaprta potniška kabina nekaj posebnega in istočasno tudi znamenje napredka, ker so bili potniki in vozniki tedanjih, večinoma odprtih avtomobilov po navadi izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Pri znamki Renault so takrat prilagodili kočijaško 'Coupé de Ville' (Američani so za takšna vozila kasneje uporabljali tudi izraz 'Town Car' odnosno 'Sedanca de Ville') filozofijo (voznik je sedel spredaj v popolnoma odprti kabini, gospodi je bila na voljo zaprta potniška kabina …) in ustvarili avtomobil s skoraj enako višino in dolžino.
Tako se je rodil avtomobil z dolžino 1,9 metra, ki je meril v višino približno 1,8 metra. Ta, drugi serijski model znamke Renault, ki je uporabljal pogonski sklop in ostalo tehnologijo prvega serijskega renaulta (tip A 'Voiturette' iz leta 1898), so kupci zelo dobro sprejeli, celo tako dobro, da so Francozi zaradi tipa B leta 1900 zaposlili 50 novih delavcev. Na začetku leta 1900 je renaulte izdelovalo samo 60 ljudi, na koncu leta je za izdelavo renaultov skrbelo že 110 zaposlenih.
Med posebnostmi tipa B, ki je istočasno tudi eden izmed prvih pravih kupejev, velja omeniti takrat zelo moderno vpeljavo kardanskega zgloba za pogon zadnje osi, ker so imeli avtomobili takrat večinoma verižni pogon. Za samodejno premikanje enega izmed prvih kupejev so Francozi uporabili zračno hlajenega predstavnika enovaljnih bencinskih motorjev s 450 kubičnih centimetrov delovne prostornine. Motor je lahko mobiliziral 2,7 KM pogonske moči in poskrbel, da sta voznik in en potnik lahko drvela po tedanjih cestah z največjo hitrostjo 45 km/h.