Ste se kdaj vprašali, kje so inženirji iz Stuttgarta dobili idejo za nastanek mikro avtomobila kot je smart for two? Za odgovor na to vprašanje se je potrebno vrniti v zgodovino, kjer so shranjeni vsi pravilni odgovori…
Ko sem ob pripravi na pisanje tega članka iskal dodatne informacije o 'majhnih Nemcih s 3-krako zvezdo' sem obiskal tudi uradno slovensko spletno stran znamke Mercedes-Benz, kjer so me o tem podučili s sledečim stavkom: »Mercedes-Benz in njihova proizvodnja je temeljila na limuzinah. Zgrajena je bila izključno na tradicionalnih razredih – srednji in zgornji razred«
Žal je resnica malo drugačna. Mercedesov sestop z oblakov in aktivno druženje z ljudstvom se je začelo že leta 1934, ko se je pojavil prvi serijski spiritualni predhodnik današnjega Mercedes-Benzovega razreda A, ki je takrat nosil modelno oznako 130 H. To je prvi velikoserijski 'baby-mercedes' (dolžina: 4050 mm, širina: 1520 mm, medosna razdalja: 2500 mm, masa avtomobila: 980 kg) z zadaj nameščenim štirivaljnim bencinskim pogonskim agregatom (W 23 / 1308 cm3;, 25,8 KM pri 3400 vrt./min, največja hitrost: 92 km/h), ki so ga kot Volkswagnovega konkurenta (model 'hrošč') v Stuttgartu izdelovali dve leti.
Leta 1981 so se ljudje v večjih mestnih središčih spopadali s podobnimi problemi (povečana gostota prometa v mestnih centrih, omejeno število parkirnih mest) kot v današnjih časih, zato so Nemci leta 1981 predstavili urbani prototip NAFA (Nahverkehrsfahrzeug), dvosedežno vozilce za premagovanje krajših razdalj, ki ga lahko označimo kot prvega spiritualnega predhodnika vseh današnjih dvosedežnih smartov, ki smo jih v konceptni obliki spoznali šele leta 1994, ko so predstavili dva koncepta (MCC Eco-Speedster & MCC Eco-Sprinter) tedanje znamke MCC (Micro Compact Car).
Koncept NAFA (dolžina: 250 cm, širina: 150 cm, višina: 150 cm) je premogel samo prednji pogon, ponujal pa je tudi nekaj zanimivih rešitev, ker so ga Nemci opremili s konstantno delujočim štirikolesnim volanskim mehanizmom, ki mu je omogočil majhen obračalni krog (5,7 metra) ter posledično dobro gibljivost v mestu. Poleg tega so ga prilagodili parkiranju na parkiriščih, ker premore par električno pomičnih bočnih drsnih vrat ter par električno gnanih in premičnih bočnih ogledal.
Med njegovo opremo so že takrat vključili pirotehnične zategovalnike varnostnih pasov ter klimatsko napravo. Omenjajo pa tudi dobro preglednost iz vozila, ki jo zagotavljajo visok sedežni položaj, nizka bočna linija spodnjega robu kabinskih stekel ter veliko steklenih površin. Izkušnje in spoznanja, ki so jih Nemci nabrali s tem prototipom, so kasneje uporabili tudi ob snovanju študij kot sta FCC (Family Car China) iz leta 1994 ter vision A 93 (1993), ki je takrat napovedala novi razred A.














