Vozila za delo, šport in prosti čas (SUV)

Prestižni SUV-ji niso izum današnjega časa

Jeep Wagoneer

Torek, 7. april 2015, 11:05

Avtor: Marko Miklavc Foto: Proizvajalci avtomobilov

Jeep Wagoneer

Jeep Super Wagoneer

Jeep Wagoneer

Jeep Cherokee Chief

Jeep Cherokee

International Scout II

International Scout II Traveler

Monteverdi Sahara

Monteverdi Safari

Felber Oasis

Sbarro Windhound

Sbarro Windhawk

V zadnjem času sem v medijih že velikokrat zasledil razne dezinformacije številnih premium avtomobilskih znamk, kjer pisci člankov v interesu marketinga ugotavljajo, da so bili pri teh znamkah (Mercedes-Benz, Land Rover in Volvo …) prvi, ki so ustvarili prestižna vozila za delo, šport in prosti čas. Žal je resnica tudi v tem primeru drugačna …

Prvi SUV avtomobili, ki jih lahko označimo kot prestižna vozila, so se pojavili že na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja, in to predvsem v ZDA. Pri znamki Jeep so že leta 1963 predstavili prestižni model wagoneer, ki so ga kupcem ponujali v 3- in 5-vratni 'station wagon' različici. To je prvi terenski avtomobil v stilu današnjih prestižnih velikih SUV modelov, ki so ga Američani že leta 1966 lahko opremili s klimatsko napravo, servo volanskim mehanizmom, usnjenim oblazinjenjem in samodejnim menjalnikom. Za samodejno premikanje te različice, ki je znana kot jeep super wagoneer, so uporabili bencinski V8 motor matičnega koncerna AMC, ki je lahko mobiliziral 201 kW (274 KM) pogonske moči v povezavi s 4x4 pogonom. Leta 1972 so predstavili posodobljen model, ki je ob rojstvu izgubil oznako super. Za takšnega jeepa (masa avtomobila: 2.500 kg) je nemški kupec leta 1978 odštel točno 34.450 nemških mark. Za odšteti denar je prejel vgrajeni 5,9-litrski bencinski V8 motor (129 kW /175 KM) v povezavi s 3-stopenjsko avtomatiko. Kupcem v Nemčiji so takrat ponujali tudi šibkejše različice z vgrajenim 4,2-litrskim bencinskim V8 motorjem iz jeepa CJ7, ki je lahko mobiliziral 81 kW (110 KM). V tem primeru je Nemec odštel najmanj 29.980 nemških mark. Za primerjavo morate vedeti, da si je Nemec takrat za podoben denar lahko omislil nov mercedes-benz 280 ali pa karavansko različico tedanjega razreda E z oznako 250 T.

Obstajala je še bolj prestižna različica tega modela, ki je nosila oznako cherokee. V tem primeru je nemški kupec leta 1978 odštel 35.870 nemških mark. Za primerjavo naj povem, da so Britanci takrat ponujali 3-vratni leyland range rover (prva generacija tega modela ) za 35.795 nemških mark. Za skoraj enako vsoto si je Nemec takrat lahko omislil nov BMW 728i. Zadnji primerki takšnih 'Indijancev' so nastali leta 1986 za avstralsko tržišče, model wagoneer je vztrajal na proizvodnih trakovih do konca leta 1991. V skupino prestižnih SUV vozil sodi tudi izdelek znamke International, znan po modelni oznaki scout II (1976-1980), ki so ga kupcem ponujali tudi v podaljšani (+ 45 cm) različici z dodatno oznako traveler. V oba modela so Američani vgrajevali 5,7-litrski bencinski V8 motor (120 kW/165 KM) v povezavi s 3-stopenjsko avtomatiko. Za takšen štirikolesnik je Nemec leta 1978 odštel približno 30.000 nemških mark (približno 35.900 švicarskih frankov). Obstajale so tudi 'Über-premium' različice tega modela. Za to je poskrbela švicarska aristokratska znamka Monteverdi, kjer je nastalo približno 30 rahlo modificiranih primerkov, ki so nosili modelno oznako sahara (1979-1980). Za tako modificiranega in še bolje opremljenega scouta je Švicar leta 1978 odštel 39.700 švicarskih frankov. Za še višjo vsoto je Peter Monteverdi ponujal še bolj redek model safari (1976-1982) z vgrajenim 5,2-litrskim bencinskim V8 motorjem (118 kW/160 KM), ki je bil tokrat spojen s 4-stopenjsko avtomatiko. Za najbolj izbirčne je obstajala tudi različica znamke Felber, ki so jo takrat primerjali z izdelki znamke Rolls-Royce. Za felber oasis, ki je nastal na osnovi modela scout II, je moral kupec leta 1978 odšteti najmanj 46.000 švicarskih frankov.

Leta 1978 je Franco Sbarro, znani švicarski avtomobilistični ekscentrik, predstavil publiki maloserijski izdelek na osnovi tedanjega špartansko opremljenega Mercedes-Benzovega razreda G, ki bi ga danes lahko označili kot enega izmed najbolj elitnih predhodnikov današnjih premium SUV-avtomobilov. Na sceni se je najprej pojavil manjši model z oznako windhound, ki je nastal v samo dvanajstih primerkih na osnovi tedanjega Mercedes-Benzovega (Steyr-Puch) razreda G. Od njega je podedoval vse tisto, kar na terenu potrebuje dobro terensko vozilo, Švicarji pa so poskrbeli za novo zunanjo podobo, ki deluje še danes sodobno, ter povsem novo notranjost, izvedeno v stilu britanskih vozil za aristokracijo. Večino izdelanih tri- in petvratnih primerkov poganja legendarni Mercedes-Benzov 6,9-litrski bencinski motor V8, znan iz prestižnega modela 600, dva so opremili z agregati znamke BMW, tri primerke pa premika Jeepov bencinski osemvaljnik iz tedanjega modela cherokee. Leta 1979 smo dobili tudi različico 6x6 modela windhound, znano kot windhawk, ki si jo je takrat zaželel savdski kralj Khaled. To športno-funkcionalno vozilo je bogati Arabec redno uporabljal pri svojem najljubšem športu, lovu s sokoli. Windhawk se za razliko od današnjih premium SUV-vozil ne ustraši pravih razpotij, ker ima nameščene terenske pnevmatike in vgrajen hidravlični sistem, ki lahko s svojim delovanjem vedno poskrbi za zadosten (od 25 do 42 cm) odmik karoserije od vozne podlage, vgrajeno pa ima tudi 350-litrsko posodo za gorivo. Posebnost tega avtomobila z maso dveh ton, ki lahko doseže največjo hitrost 200 km/h, je tudi hidravlično voden sopotnikov sedež. Ker ima uporabnik takšnega sedeža nad sabo strešno okno ter na voljo 80 centimetrov vertikalnega hoda, mu ob streljanju na divjad ni potrebno zapuščati vozila. Vgrajen pa je tudi hladilnik, ki skrbi za primerno temperaturo sokolje hrane. Sbarro je izdelal in prodal samo en primerek modela windhawk 6x6, čigar sedanja usoda ni znana.

Med prestižna SUV vozila spadajo tudi nekdanji izdelki znamk Ford, Chevrolet, Dodge in Plymouth. Leta 1978 so Američani ponujali Nemcem prestižni ford bronco (1978-1986) z vgrajenim 5,7-litrskim bencinskim V8 motorjem, ki je lahko mobiliziral 141 kW (191 KM) pogonske moči. Za takšnega forda je Nemec leta 1978 odštel točno 29.200 nemških mark. Za malenkost manj odštetega denarja si je Nemec takrat lahko omislil tudi najdražjega evropskega forda (model granada S Ghia) z vgrajenim 2,8-litrskim bencinskim V6 motorjem (118 kW/160 KM). V to prestižno SUV kategorijo spada tudi chevrolet blazer (K5 / 1973-1984). Tudi v tem primeru je bil nemški kupec deležen vgradnje 5,7-litrskega bencinskega motorja (121 kW/165 KM), podobne kot pri ostalih serijskih Američanih so bile tudi prodajne cene, čeprav je imel blazer nekoliko nižjo prodajno ceno (24.670 nemških mark). V to družbo spadata še dva primerka nekdanjih velikih SUV vozil iz koncerna Chrysler. Gre za identična modela, ker so Američani že takrat negovali 'badge engineering'. Tako so kupci dobili dodge ramcharger (W100 / 1974-1982), ki se mu je leta 1977 pridružil še plymouth trail duster. V ramchargerja so vgrajevali bencinske V8 motorje z najmanj 5,2-litra delovne prostornine, medtem ko so v plymoutha vgrajevali tudi 7,2-litrski bencinski V8 motor, ki je lahko sprostil 164 kW (223 SAE KM). Za model ramcharger je Nemec leta 1978 odštel najmanj 29.200 nemških mark, plymoutha je moral uvoziti iz Švice, kjer so zanj zahtevali 38.000 švicarskih frankov.

Za lažje razumevanje teh prodajnih cen morate vedeti, da so Italijani v tem obdobju ponujali kupcem legendarni lamborghini cheetah, in to za približno 25.000 ameriških dolarjev, medtem ko so Avstrijci za legendarnega štirikolesnega pinzgaureja zahtevali 47.000 nemških mark. Za lado nivo ste takrat v Nemčiji odšteli točno 15.600 nemških mark, medtem ko so Jugoslovani ponujali Nemcem 5-vratno zastavo 101 super za vsoto (8.990 nemških mark), ki jo lahko označimo kot drobiž …