Nemške avtomobile baje izdelujejo Nemci. S tem, žal povsem napačnim prepričanjem, že dolgo živi veliko simpatizerjev nemške avtomobilske industrije, ker so se prvi 'nenemci' v nemški avtomobilski industriji pojavili že davnega leta 1961, in to ravno v Kölnu (v obratih znamke Ford), kjer letos praznujejo okroglo 60. obletnico nemško-turškega prijateljstva.
Legendarni nemški povojni gospodarski čudež pri Nemcih ni povzročil samo blagostanja in razcveta industrije, temveč tudi nekatere 'stranske efekte'. Eden izmed njih je bil viden tudi v povečani potrebi po delavcih v industrijskih panogah. Ker Nemci na sredini petdesetih let prejšnjega stoletja doma niso našli dovolj delavcev, so v obdobju od leta 1955 do leta 1968 z nekaterimi državami (Italija (1955), Grčija(1960), Španija (1960), Maroko (1963), Južna Koreja (1963), Portugalska (1964), Tunizija (1965) in Jugoslavija (1968)) sklenili bilateralne sporazume za zaposlovanje tujih delavcev. Takšen sporazum ('Deutsch-Türkische Anwerbeabkommen') so Nemci v oktobru leta 1961 podpisali tudi s Turki in ga anulirali šele leta 1973, po tem, ko so v nemških tovarnah sprejeli že skoraj 900.000 turških delavcev in delavk …
Prvi turški delavci in delavke so se pred vrati Fordove tovarne v Kölnu pojavili že 27. septembra leta 1961. Posledično so se morali pri znamki Ford hitro organizirati, da so gostujočim delavcem, ki so iz Turčije prišli s posebnim vlakom, lahko ponudili nastanitve in prevajalce in poskrbeli še za vse ostale njihove potrebe. Tako je bilo leta 1965 pri Fordu v Kölnu redno zaposlenih točno 6.277 Turkov in Turkinj. Največ turških 'gastarbajterjev' so zaposlili leta 1972, ko je Forde v Nemčiji izdelovalo 12.368 Turkov in Turkinj. Trenutno je pri nemški podružnici znamke Ford zaposlenih točno 2.245 ljudi, ki se štejejo med prave Turke, odnosno približno 4.000 delavcev in delavk s turškimi koreninami. Fordove tovarne so dejansko 'mednarodne', ker v njih poleg Nemcev in Nemk delajo ljudje iz približno 90. držav tega sveta. Med 'gastarbajterji' je največ Turkov (20 odstotni nacionalni delež …).
To se pozna tudi v Fordovih nemških tovarnah, kjer so morali delovodje pričeti obvladovati turški jezik, s prilagoditvijo jedilnikov po turškem okusu pa so se morale spopasti tudi Fordove 'menze'. Že od leta 1973 so Fordovi Turki deležni tudi posebne obravnave v primeru dopustov, ker se lahko odločijo za udeležbo na finančno zelo ugodnih čartersko organiziranih dopustih v Turčiji. Leta 1972 so turški delavci in delavke pri Fordu dobili tudi prvi lastni 'Betriebsrat' (svet delavcev), enemu (Salih Güldiken) izmed njih je leta 1973 uspel tudi v stop v 'Aufsichtsrat' (nadzorni svet), kjer je ostal do upokojitve (1997). Zato se človek ob upoštevanju takšnih informacij včasih res lahko vpraša, kaj je sploh še 'nemškega' na nemških avtomobilih, ki jih v Nemčiji poleg Nemcev in Nemk tudi v teh časih izdelujejo Italijani, Španci, Grki, Turki in bivši Jugoslovani (pa najbrž še kdo drug …).
