Major Ivan Hirst
27. decembra 1945 je stekla serijska proizvodnja Volkswagnovega avtomobila z oznako Typ 1. S tem se je pravzaprav začela uspešna zgodovina Volkswagna. Namesto avtomobila, ki so ga sprva načrtovali kot prestižni projekt nacionalsocialistov, so od leta 1939 masovno izdelovali orožje. Do konca vojne je Volkswagnovo tovarno zapustilo samo 630 vozil, ki so jih izdelali leta 1938 in jih preimenovali v KdF-Wagen. Šele pod britanskim skrbništvom, po zaslugi strateške daljnovidnosti majorja Ivana Hirsta, se je v Wolfsburgu začela pisati edinstvena in uspešna zgodovina VW Hrošča.
Serijska proizvodnja Volkswagna, ki so ga interno označevali Typ 1 in je kasneje po vsem svetu zaslovel kot "Hrošč", se je začela šele po koncu vojne 27. decembra 1945 pod tujim skrbništvom, ki ga je pred tem junija 1945 nad družbo Volkswagenwerk GmbH prevzela britanska vojaška vlada. Britanci so načrtovali, da bodo z izdelavo avtomobilov Volkswagen Typ 1 opravljali nujno potrebne transportne naloge znotraj okupacijske cone. Ta pragmatična odločitev je tovarno obvarovala pred razgradnjo, ki ji je grozila. Posebno vlogo je pri tem odigral višji rezidenčni častnik major Ivan Hirst. Njegova daljnovidnost in talent za improvizacijo sta omogočila začetek proizvodnje avtomobilov v letih planskega gospodarstva ob pomanjkanju konkurenčnih pogojev. S svojim navdušenjem za tehniko in avtomobile, z odločnostjo in jasno držo mu je uspelo v osupljivo kratkem času nekdanji orožarski obrat preurediti v gospodarsko družbo za civilne namene.
Že avgusta 1945 je britanska vojaška vlada naročila proizvodnjo 20.000 vozil. Zagon proizvodnje je bil vidni znak novega začetka in upanja za tovarno, ki je bila po koncu vojne večinoma uničena. Obenem se je rešitev ujemala s kasnejšo britansko politiko v Nemčiji, ki je materialno varnost in perspektivo za prihodnost prebivalstva videla kot ključna gradnika za vzpostavitev demokratičnih struktur. Demokracija je tako prišla tudi v Volkswagnovo tovarno: 27. novembra 1945 so se na ustanovni seji srečali demokratično izvoljeni predstavniki delavcev. Kljub temu so sprva imeli veliko težav pri zagotavljanju hrane in bivalnih prostorov za delavce, tekočo proizvodnjo pa je ovirala nezadostna oskrba z materialom in energijo. Kljub tem težkim okoliščinam je takoj po božiču s tekočega traku zapeljal prvi Volkswagnov avto. Wolfsburg in družba Volkswagenwerk GmbH sta s tem z malo zamude doživela božični čudež, saj je od konca vojne minilo šele osem mesecev. Do konca leta 1945 so skupno izdelali 55 vozil.
Od leta 1946 so do denarne reforme vsak mesec izdelali okrog 1.000 vozil – več ni bilo možno, ker je primanjkovalo surovin in materiala pa tudi delovne sile. Za kasnejšo rast podjetja so skrbniki, ki so bili odgovorni do jeseni 1949, začrtali pravo smer: vzpostavili so servisno službo in sistem prodaje, poleti 1947 pa so začeli Volkswagnov avto tudi izvažati. Odločitev za začetek proizvodnje za civilne namene in za serijsko izdelavo modela Volkswagen Typ 1 je bila izhodišče za edinstveno zgodbo o uspehu. Zaradi hitrega ponovnega zagona proizvodnje je imela družba Volkswagenwerk GmbH po uvedbi nemške marke odličen izhodiščni položaj za gospodarski razmah. Pod neuradnim imenom "Hrošč" je model Typ 1 po vsem svetu postal tako priljubljen kot noben drug avto. Med rekorderji je bil tudi po trajanju proizvodnje in številu izdelanih vozil: šele po 21.529.464 izdelanih primerkih, od katerih jih je bilo 15,8 milijona proizvedenih v Nemčiji, se je Volkswagen šele julija 2003 odločil za zaustavitev proizvodnje VW Hrošča v Mehiki.
