V zgodovinskih arhivih avtomobilskih znamk boste lahko našli številna prototipna vozila, ki sta jih stroka in ostalo občinstvo ob njihovih predstavitvah sprejela zelo dobro, vendar jim kljub temu ni nikoli uspelo priti v proizvodnjo. Eden takšnih je tudi nenavadni fiat ecobasic iz leta 1999.
Leta 1999 so pri znamki FIAT izdelali 10 voznih prototipov nenavadno oblikovanega kompaktnega avtomobila, ki se je javnosti predstavljal kot fiat ecobasic. Vozilo, ki v današnjih časih deluje kot oblikovni sorodnik BMW-ja i3, je ustvaril Fiatov hišni oblikovalec Roberto Giolito, človek, ki je leta 1996 (predstavitev prototipne multiple) poleg prototipa ustvaril tudi kasnejšo serijsko multiplo (1998) ter sedanjo Fiatovo oblikovalsko ikono v obliki kultnega fiata 500. Oblikovanje, ki je prineslo nekonvencionalno oblikovano multiplo in podobno 'odbit' prototip ecobasic, predstavlja odraz dobre volje tedanjega vodstva koncerna FIAT, ker so se Italijani takrat odločili, da dajo hišnim oblikovalcem bolj proste roke in več umetniške svobode pri njihovem preoblikovanju pločevine.
Tako je nastal 348 centimetrov dolg kompaktni avtomobil z nenavadno obliko, prilagodljivo notranjostjo potniškega prostora in zasnovo bočnih vrat, ki so jo kasneje skopirali Južnokorejci pri 'kupe groteski' z imenom veloster (hyundai), kjer so na voznikovi 'kupe strani' namestili samo ena bočna vrata, nasprotna bočna stran je oblikovana v stilu klasičnih kombilimuzin, ker se tam nahaja en par bočnih vrat. Zaradi tega ima takšen 'crossover' avtomobil (»nije ptica, nije miš, nego je šišmiš« bi rekli naši južni bratje …) v bistvu 4 vrata. Pod motornim pokrovom italijanskega prototipa se skriva takrat še prototipni 1,3-litrski turbodizelski motor, ki je povezan s samodejnim menjalnikom. Vgrajeni motor je lahko mobiliziral 61 KM (45 kW). Ker gre v primeru prototipa ecobasic za lahek avtomobil (masa vozila: 770 kg) je bilo pospeševanje od 0-100 km/h zaključeno v 13. sekundah (največja hitrost: 160 km/h). Najboljše pa prihaja na koncu v obliki informacije o povprečni porabi, ker naj bi ta Fiatov malček ob premagovanju stotih kilometrov v povprečju popil samo 2,8 litra pogonskega goriva.
Čeprav so bili obiskovalci ženevskega avtomobilskega salona leta 2000 skupaj s tedanjo stroko navdušeni (v britanskem časopisu The Telegraph so ga oznanili takole: "Mighty Fiat: the eco worrier") nad tem ekološko usmerjenim avtomobilom, se pri znamki Fiat niso nikoli odločili za serijsko proizvodnjo. Številni kolegi vidijo v tem zamujeno zgodovinsko priložnost tradicionalne italijanske avtomobilske znamke. Na njegovo usodo sta vplivala še dva faktorja. Kot prvega lahko omenimo njegovo prezgodnje rojstvo, ker kupci avtomobilov takrat še niso prav veliko razmišljali o ekologiji. Poleg tega se je v tistem obdobju nek vaški posebnež iz Hollywooda spomnil, da je hummer H1 res najprimernejše 'urbano kompaktno vozilo' za obisk mestnih središč, posledice tega ekscentričnega 'egotripa', ki je prerasel v 'SUV gibanje' pa danes še vedno čuti cel svet …
