V drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja smo dobili 'antikabrioletsko gibanje', ki je prepričevalo ljudi, da so običajni kabrioleti smrtno nevarni, posledično so pravi kabrioleti začeli izginjati iz tržišča. Zato so se takrat pričeli pojavljati številni pol-kabrioleti.
Čeprav nas današnji avtomobilski marketing uči, da so pri znamki Porsche izumili targa koncept strešne konstrukcije, ki so ga Nemci prvič uporabili pri modelu 911, je resnica nekoliko drugačna, ker so targa koncept v resnici izumili Britanci, točneje znamka Triumph, kjer so kupcem že od leta 1961 (približno 4. leta pred znamko Porsche) ponujali odstranljive 'Surrey Top' strehe za njihove modele TR4, TR4 A, TR5 in TR250. Razlika med izdelki znamke Triumph in kasnejšimi izdelki znamke Porsche leži predvsem v tem, da so imeli triumphi klasično, neodstranljivo (v primeru nataknjene 'hard-top' konstrukcije) stekleno zadnje okno, medtem ko so bili prvi primerki porscheja 911 targa opremljeni z odstranljivim zadnjim oknom (kombinacija platna in prozorne umetne mase pri izdelavi okna), kasneje so tudi targa različice porscheja 911 dobile fiksno stekleno zadnje steklo.
Koncept odstranljivega dela strešne konstrukcije (po navadi se nahaja nad potnikoma) v kombinaciji z zaščitnim lokom, ki je del karoserije, ter odstranljivim, odnosno pogrezljivim zadnjim oknom, so leta 1971 prvič uporabili tudi pri nemški karoserijski delavnici Baur ob izdelavi pol-kabrioletske različice BMW-ja 2002, kasneje pa tudi pri podobno izvedenih pol-kabrioletih prve serije 3. Med najbolj znanimi pol-kabrioleti te vrste najdemo tudi izdelek znamke Lancia. Njihova beta spider je na prvi pogled zelo podobna aristokratskemu izdelku znamke Bristol (model 412), s katerim si deli tudi zadnje luči, čeprav je beta spider seveda občutno manjša. Na vlak pol-kabioletov so leta 1983 skočili tudi pri znamki Jaguar, kjer so predstavili model XJ-SC. Še pred tem pa so se tega lotili tudi pri znamki Opel, ker so že leta 1976 v Ženevi predstavili opel kadett aero, ki so ga izdelovali samo dve leti v obratu znamke Baur.
Čeprav je bila publika navdušena nad takšnim kadettom, ki je zasnovan na osnovi serijske dvovratne limuzine, je množično prodajo tega vozila (ponujali so ga v kombinaciji z 1,2-litrskim bencinskim motorjem (44 kW/60 KM, od julija leta 1977 pa tudi z 1,6-litrskim bencinskim motorjem (55 kW/75 KM)) zavrla njegova visoka prodajna cena v območju 15.000 nemških mark, ker je bila za eno tretjino višja od primerljivo motorizirane in primerljivo opremljene dvovratne limuzine. Posledično so izdelali in prodali samo 1.341 primerkov takšnega kadetta, ki je danes zelo iskan in zaželen predstavnik kadettov, ker je pač izredno redek ptič. V današnjih časih boste morali za takšnega, odlično ohranjenega odprtega kadetta odšteti približno 23.500 evrov.
