Lille-Bror Nasenius
Ob omembi znamke Opel in njenih uspehov v reliju se večina ljudi spomni na legendarno ascono 400, ki je s posadko Walter Röhrl / Christian Geistdörfer leta 1982 osvojila svetovno prvenstvo v reliju. Precej manj ljudi pa se spominja Oplovega uspeha v reliju na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pred približno 60. leti je bila reli scena precej manj profesionalna, odnosno precej bolj amaterska kot je v današnjih dneh 'high-tech' reli dirkalnikov, ki s serijskimi avtomobili nimajo več prav veliko skupnega, ker je večina tekmovalcev na tedanjih reli stezah uporabljala skoraj velikoserijske avtomobile, zato so imeli tedanji kupci serijskih izdelkov precej boljšo predstavo o tem, česa so sposobni njihovi avtomobili v pogledih vzdržljivosti in zmogljivosti. Za to pomembno izkušnjo so današnji kupci avtomobilov oropani …
V jeseni leta 1966 smo dobili novega zmagovalca tedanjega evropskega reli prvenstva (svetovnega prvenstva v reliju takrat še ni bilo …) v obliki Oplovega rekorda (B) 1900 S (66 kW/90 KM), ki ga je upravljal švedski voznik Lille-Bror Nasenius. Tedanja Oplova zmaga v skupini 1, kjer so tekmovali skoraj velikoserijski izdelki (tekmovalni rekord B je bil opremljen samo z drugačnimi pnevmatikami in drugačnimi blažilniki …) je znamki Opel prinesla prvi odmeven uspeh v reli športu. Za tedanjo zmago na evropskem reli prvenstvu je bila zaslužna predvsem Oplova legendarna zanesljivost v pogledu delovanja vgrajenega pogonskega sklopa, omenjajo pa tudi njegovo nizko maso (990 kilogramov), ki je poskrbela za dobro razmerje med razpoložljivo pogonsko močjo in neto maso avtomobila.
Kot zanimivost pa velja omeniti, da se je Lille-Bror Nasenius s tem tekmovalnim oplom vozil tudi ob vsakodnevnih opravkih, recimo ob prevažanju njegovih dveh otrok do šole. Tako se je tedanja Oplova 2-vratna športna limuzina (prave športne limuzine imajo samo en par bočnih vrat, ker pač niso taksi vozila …) po potrebi lahko spremenila tudi v družinsko vozilo. Pred zmago na evropskem reli prvenstvu je Lille-Bror Nasenius s tem oplom osvojil tudi domače (švedsko) reli prvenstvo. Leta 1967 je hitri Šved dobil novo tekmovalno vozilo v obliki Oplovega rekorda C, ki ga je premikal enak pogonski sklop kot v prejšnjem tekmovalnem vozilu hitrega Šveda. Čeprav je bil rekord C ob tem nekoliko težji (neto masa: 1.025 kg) od rekorda B, se je lahko pohvalil z boljšo okretnostjo in vodljivostjo, predvsem po zaslugi nove zadnje preme.
S takšnim rekordom si je privozil drugo mesto na tedanjem evropskem reli prvenstvu. Lille-Bror Nasenius je kasneje tekmoval tudi s 'premijskim rekordom' (model commodore (A)), kjer se je pod motornim pokrovom skrival Oplov vrstni bencinski 6-valjnik, kasneje (leta 1968) je presedlal na manjši ter lahkotnejši in posledično še bolj okreten in hiter Oplov model v obliki kadetta (B) 1900 S. S takšnim oplom je osvojil 4 zmage na tedanjih relijih. Leta 1969 je presedlal na rallye kadetta in z njim do leta 1971 osvojil dva naslova švedskega prvaka relija. Na koncu (1972 & 1973) njegove kariere je tekmoval z modelom ascona (A). Leta 1977 se je vrnil na reli tekmovanja, takrat je upravljal kadett C 1200 S. Do zaključka kariere je Lille-Bror Nasenius osvoji 11 zmag (skupni seštevek) na tedanjih relijih in 35 zmag v posameznih kategorijah. 9 skupnih zmag in 31 zmag v posameznih kategorijah je osvojil z vozili znamke Opel.
