Nemci so se tokrat lotili testiranja sedmih samodejnih parkirnih asistenčnih sistemov pri različno dragih avtomobilih. Ob tem so ugotovili, da je takšna 'invalidska oprema' v avtomobilih večinoma zelo koristna, čeprav ob tem menijo, da to opremo resnično potrebujejo samo nespretni vozniki in voznice.

Na tem testu je tokrat sodelovalo sedem različno velikih in posledično tudi različno dragih avtomobilov z različno delujočimi sistemi za samodejno parkiranje, posledično Nemci tokrat niso podeljevali ocen, ker imajo omenjeni sistemi tudi različne funkcije. Različna pa je tudi dostopnost takšnih sistemov za uporabnike, ker boste za njih lahko odšteli od 650 evrov (ford focus) pa vse do 5.270 evrov v primeru Volkswagnove 'športne lokomotive' z oznako touareg. Edino kupci avtomobilov kot sta airways U5 in kia sorento so deležni serijske vgradnje takšnega sistema.

Vsem sistemom (razen tistemu, ki je vgrajen v SUV model sorento znamke KIA) je skupno predvsem to, da so ob vožnji (ADAC ob tem priporoča premikanje vozila z največ 20 km/h …) in želenem vzdolžnem parkiranju vozila sposobni prepoznati dovolj veliko 'luknjo' in na koncu samo s pritiskom na določen gumb sposobni uspešno samodejno parkirati vozilo. Vendar Nemci ob tem opozarjajo uporabnike, da vozilo v takšni situaciji ne sme ostati brez kontrole voznika, ker bo v primeru, ko se bo takšen manever končal s poškodbo drugega vozila, osebe ali stvari, pred zakonom kriv voznik. Ker imajo takšni, sicer medijsko opevani sistemi tudi omejitve (slaba sposobnost prepoznavanja visokih pločnikov in okroglih stvari s premerom (recimo jekleni količki …), ki je manjši od 14 centimetrov …) pri delovanju, ob samodejnem parkiranju ni nikoli izključena možnost poškodb prednjega usmernika zraka in platišč (sploh v primeru, ko se kupec odloči za danes pogosto slaboumno kombinacijo (preširoko platišče in preozka pnevmatika …)).

Na testu, ki so ga izpeljali Nemci, k sreči ni prišlo do takšnih poškodb, so pa omenili, da se parkirna asistenca občasno lahko tudi zmoti ob preračunavanju, zato ker ne ugotovi vedno, če vozilo res lahko 'stlačite' na želeno parkirno mesto. To disciplino sta na testu najbolje obvladala izdelka znamk BMW in Mercedes-Benz, predvsem zaradi 4-kolesnega krmilnega sistema, kjer zadnja kolesa pomagajo pri zavijanju. Posledično se obe limuzini lahko 'stlačita' tudi na parkirna mesta, kjer bo pred in za avtomobilom največ 50 centimetrov prostora. V tem pogledu ne blestita 'gibalno ovirana' izdelka znamk Airways in Volkswagen, ker ob tem spredaj in zadaj potrebujeta od 100 do 110 centimetrov prostora. Nemci so testirali tudi sposobnost sistemov za izvedbo uspešnega prečnega parkiranja. Ob tem je blestel predvsem ford focus, ker se je brez težav zapeljal na parkirno mesto, ki je bilo samo 85 centimetrov širše od avtomobila. Pri ostalih testiranih primerkih boste v primeru uspešno izvedenega prečnega parkiranja potrebovali vsa 110 centimetrov (55 cm na vsaki bočni strani vozila …).

Na splošno so bili Nemci najbolj zadovoljni s parkirno asistenco znamke Ford, predvsem zaradi tega, ker vam ob njenem nakupu (650 evrov) ne bo potrebno jemati 'hipoteke'. Poleg tega je sistem enostaven za uporabo in brez odvečnih funkcij, ki ji ponujajo drugi, občutno dražji samodejni parkirni asistenti. Edina resnično uporabna funkcija, ki jo ponujajo že pregrešno dragi asistenti za parkiranje v vozilih znamk BMW, KIA (serijska oprema), Porsche, Mercedes-Benz in Volkswagen, je možnost samodejnega parkiranja brez voznika v vozilu. Ta funkcija je uporabna predvsem ob želji po parkiranju na bolj ozko odmerjenem parkirnem mestu, kjer boste posledično težko zlezli iz, oziroma v vozilo. Vendar morate ob tem ostati v bližini vozila. Pri znamki BMW znaša ta razdalja največ 3 metre, pri znamki KIA ste v tem primeru od vozila lahko oddaljeni največ 4 metre, drugače se avtomobil ne bo premaknil.

Nemci so testirali tudi sposobnost samodejnega parkiranja vozila v garažo. V tem pogledu je blestel predvsem izdelek znamke Porsche, ker je model 911 sam našel pot v garažo, katere odprtina (garažna vrata) je samo 60 centimetrov širša od vozila. Ostali tokrat testirani avtomobili so potrebovali od 70 do 80 centimetrov prostora za uspešno izvedbo parkiranja v garaži. Na koncu so Nemci ugotovili, da sistemi za samodejno parkiranje, ki jih lahko uporabite ob uporabi pametnega telefona ne delujejo optimalno, in to predvsem zaradi nestabilnih IT povezav, ker prevečkrat prihaja do izpadov pri delovanju naloženih aplikacij za parkiranje, poleg tega deluje parkirna asistenca resnično dobro samo na ravnih površinah, medtem ko ji klanci ne dišijo (BMW bo samodejno parkiral na klancih s samo 5 odstotnim vzponom, mercedes je v tem pogledu bolj 'hribovski', ker obvlada največ 15 odstotne vzpone …).

So ti sistemi resnično uporabni? Z avtomobili dobro sinhronizirani vozniki bodo vozilo parkirali precej hitreje, zato je takšna 'invalidska oprema' odlična rešitev samo za nespretne voznike in voznice …