Če spremljate slovenske medije, lahko hitro ugotovite, da se skoraj vsak dan pojavi kakšen nov utopičen članek, kjer nam pisci pod jasno izraženim vplivom avtomobilskega marketinga prodajajo 'buče' o tem, da se bomo z avtonomno delujočimi avtomobili lahko vozili že jutri…
Ti ljudje se očitno ne zavedajo realnosti, ker je že več resnih študij nakazalo, da bo avtonomna vožnja avtomobilov možna šele po spreminjanju veljavne cestne zakonodaje in sprejetju novega etičnega kodeksa, ki bo lahko odgovoril na številna vprašanja, povezana z lastništvom vozila in odgovornostjo v primeru prometnih nesreč. Poleg tega bo prehod na samodejno vožnjo izveden postopoma, zato bo v času 'tranzicije' na cestah poleg novih, samodejno delujočih vozil še vedno veliko klasičnih avtomobilov, ki jih bodo upravljali ljudje in ne računalniki.
To obdobje predstavlja odlično podlogo za zelo smešne prometne scenarije, ker bodo lahko vozniki klasičnih vozil s pridom izkoriščali slabosti in 'neumnost' samodejno delujočih avtomobilov. Zakaj v današnjih časih prihaja do nesreč s testnimi, samodejno delujočimi avtomobili? Zato ker ob vožnji po cestah naletijo na voznike in voznice, ki jim ni prav veliko do spoštovanja obstoječih cestnih predpisov, takšnega vedenja pa samodejno delujoči avtomobil ne pozna, ker želi voziti po nameščenem programu, ki spoštuje pravila 'prometne igre'. Zato ga takšni vozniki z neprimernim načinom vožnje lahko zelo dobro zmedejo, nadaljnji razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od sposobnosti programerjev, da prepoznajo vse možne scenarije v tej situaciji in za avtonomno delujoč avtomobil ustvarijo programsko opremo, ki se je na to sposobna tudi ustrezno odzvati…
Če ste ljubitelj avtomobilskih video igric, potem veste o čem govorim, ker je samodejna vožnja avtomobilov v realnosti po svoje podobna samodejni vožnji umetne inteligence v video igricah. V obeh primerih morajo razvijalci ustvariti program, ki vozilu omogoča varno in uspešno samodejno vožnjo. Po navadi so programerji v tem kar uspešni, sploh če si ogledate prometno dogajanje v virtualnem mestu izredno priljubljene in cenjene igre GTA (Grand Theft Auto) V, ali pa obnašanje umetne inteligence v Sonyjevih dirkaških igrah tipa Gran Turismo. Težava, s katero se mora spopasti umetna inteligenca, nastopi takrat, ko človek s svojim nenavadnim obnašanjem v določeni situaciji zmede umetno inteligenco do te mere, da se začne obnašati precej bolj nenavadno. Recimo v slučaju, ko ste ob premagovanju nasprotnika na virtualni dirkalni stezi že tako frustrirani zaradi njegove očitne premoči v vseh pogledih (močnejše vozilo in boljši voznik), da se na koncu iz samega obupa zaletite vanj in ga izrinete iz steze, po možnosti v kakšno ograjo...
V takšnih redkih trenutkih dobite dober vpogled v delo programerjev, ki so poskrbeli za samodejno vožnjo dirkalnika, ker ga upravlja 'A.I.' (Artificial Intelligence) voznik in ne človek. Večina 'A.I.' voznikov se na to odzove podobno kot pravi ljudje, ker sami uspešno izvedejo vrnitev na dirkalno stezo, nekaterim pa to ne uspe in se ob ponavljajočem gibanju naprej nazaj vztrajno zaletavajo v oviro, namesto da bi pri manevriranju uporabili vzvratno prestavo. Podoben scenarij lahko doživijo tudi potniki v realnosti, predvsem tisti, ki preveč verjamejo v današnje marketinške pravljice o neverjetni varnosti potnikov na krovu takšnih avtomobilov. Ta varnost bo lahko dosežena šele takrat, ko bodo na cestah medsebojno povezana čisto vsa vozila in vsa prometna signalizacija, ker bodo med seboj ves čas komunicirala.
Z zgoraj napisanim bi se verjetno strinjala tudi množica Nemcev in Nemk, ki so sodelovali v sedaj predstavljeni študiji nemške organizacije KÜS (Kraftfahrzeug-Überwachungsorganisation freiberuflicher Kfz-Sachverständiger e. V.), ki se ukvarja predvsem s prometno varnostjo na nemških cestah. Sklepna ugotovitev nemških strokovnjakov je, da je popolnoma avtonomna vožnja avtomobilov že tehnično izvedljiva, vendar pri uporabnikih še ni zaznati pretiranega zanimanja, ker ljudje enostavno ne zaupajo računalnikom do te mere, da bi jim ob samodejni vožnji avtomobila zaupali tudi njihova življenja…
Več kot tisoč ljudem, ki so sodelovali v tej anketi so Nemci ob tem zastavili štiri ključna vprašanja.
1. Ali številni vgrajeni elektronski asistenčni sistemi dvigujejo nivo varnosti?
67 odstotkov izmed vseh vprašanih je odgovorilo, da vgrajeni elektronski asistenčni sistemi dvigujejo varnost potnikov in poskrbijo za bolj efektivno delovanje voznikov, 33 odstotkov izmed vseh vprašanih je odgovorilo, da so ti sistemi povsem nepotrebni, ker znižujejo nivo vozniške koncentracije in ustvarjajo vtis lažne varnosti…
2. Kako bo izgledala avtomobilska bodočnost v naslednjih desetih letih?
47 odstotkov izmed vseh vprašanih meni, da bodo samodejno delujoči avtomobili v naslednjih desetih letih dosegli preboj na sceni, večina vprašanih (53 %) je prepričanih, da gre za utopičen scenarij, ki v naslednjih desetih letih ne bo izvedljiv.
3. Lahko vgrajeni elektronski asistenčni sistemi preprečijo človeške napake?
Štirje izmed desetih vprašanih so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, večina vprašanih (60 %) pa pravi, da računalniški program ne more nadomestiti pridobljenih vozniških izkušenj in posledične človeške sposobnosti za pravilno odreagiranje v nekaterih kritičnih situacijah.
4. Bi se prepustili užitkom, ki jih ponuja vožnja z avtonomno delujočim avtomobilom ali boste raje ostali 'gospodar situacije'?
Samo 20 odstotkov izmed vseh vprašanih ima toliko zaupanja v avtonomno delujoče avtomobile, da bi se prepustili užitkom, ki jih ponuja brezskrbna vožnja z avtonomno delujočim avtomobilom, večina vprašanih Nemcev in Nemk je na to odgovorila s kratko besedno zvezo 'Nein Danke!' (ne, hvala), ker enostavno ne zaupajo današnji, tudi za 'IT hrošče' zelo dovzetni vgrajeni programski opremi.
Poleg tega proizvajalci, ki v današnjih časih z velikim pompom oglašujejo vožnjo z avtonomno delujočimi avtomobili, pozabljajo, da je bilo posedovanje avtomobila vedno povezano z besedami kot so svoboda in vozniški užitek, ker veliko ljudi še vedno zelo rado vozi avtomobile, z vtihotapljenim nadzornim 'BIG BROTHER' programom, ki bo ob vožnji avtomobila zbiral tudi vse mogoče podatke o lastniku, pa bodo kvečjemu odgnali številne kupce…
