2. marca leta 1988 je Slobodan Milošević na mitingu resnice v Beogradu izrekel znameniti stavek: »Ne čujem dobro!« Očitno ta stavek postaja tudi sedanji sindrom avtomobilske industrije, ki nam v zadnjem času pridno vsiljuje koncept avtonomne vožnje avtomobilov, čeprav tudi zadnje resne neodvisne študije kažejo, da takšnih avtomobilov ljudje ne bodo sprejeli z odprtimi rokami …
Trenutno dogajanje v avtomobilski industriji nas spominja na predprodajo novih računalniških igric in igric za konzole, ker nas njihovi založniki želijo prepričati v nakup doložene igrice, še preden smo jo sploh lahko preizkusili. Ob tem nam seveda ponudijo popust in določene 'bonbončke', ki jih kupci ob redni izdaji ne bodo deležni. Podobno 'hype' so razpoloženi tudi v marketinških oddelkih nekaterih proizvajalcev avtomobilov, kjer nam v zadnjem času predstavljajo čedalje več novih modelov avtomobilov, ki so opremljeni z določeno stopnjo avtomatizacije, čeprav ob tem sploh še ni pravih odgovorov na vprašanja o odškodninski odgovornosti v primeru trka, poleg tega so bile prve spremembe globalne zakonodaje na področju avtonomne vožnje sprejete šele pred kratkim, uveljavljene pa ne bodo pred letom 2018, ko bo v nekaterih državah že možna zakonsko legalna 3 minutna (približno) samodejna vožnja avtomobila po avtocestah. Kljub temu nekateri proizvajalci pridno in na ves glas že v teh časih oglašujejo koncepte vozil z raznimi elektronskimi pomagali (pol samodejna vožnja), ki predstavljajo 'izvidnike' za kasnejšo uveljavitev samodejno delujočih vozil, tudi ob pomoči nerodno napisanih člankov, kjer skuša novinar članku na koncu s svojim podpisom dati 'kredibilnost', čeprav lahko že 10 letni otroci v takšnem članku prepoznajo slabo zakamuflirana reklamna sporočila proizvajalcev avtomobilov …
Prva študija, ki priča o tem, da ljudje takšnih avtomobilov ljudje ne bodo sprejeli z odprtimi rokami, prihaja iz Nemčije, kjer so v teh dneh predstavili izsledke študije 'LeasePlan MobilitätsMonitor', ki jo je naročila nemška podružnica nizozemskega koncerna LeasePlan Corporation N. V., sicer lastnika približno 1,5 milijona leasing vozil po celem svetu. Nemce je tokrat zanimalo razmišljanje uporabnikov njihovih leasing vozil glede opremljenosti, elektronske asistence in samodejno delujočih avtomobilov, ker so želeli izvedeti, ali je avtomobil uporabnikom pomembnejši od njihovega pametnega telefona. V tej raziskavi je sodelovalo približno 4000 uporabnikov iz sedemnajstih držav, med njimi tudi 467 Nemcev in Nemk. Najprej razkrijmo dobro novico za proizvajalce avtomobilov, ker ima avtomobil v Nemčiji še vedno status najbolj prestižnega potrošniškega izdelka. Tako je odgovorilo 62 odstotkov vprašanih Nemcev in Nemk. Za 34 odstotkov vprašanih je zadeva drugačna, ker so v to kategorijo poleg avtomobila uvrstili tudi pametni telefon. Takšnih Nemcev in Nemk, ki favorizirajo samo pametni telefon kot najbolj jasen simbol prestiža v nemški družbi je malo, samo 4 odstotke izmed vseh vprašanih. Veliko vpliva na rezultate te študije je imela tudi demografska struktura sodelujočih.
Avtomobil favorizirajo predvsem moški v dveh starostnih skupinah (od 45 do 54 let (72 % izmed vseh vprašanih) in v skupini nad 55 let (77 %)). Mlajši moški (od 18 do 34 let) so že bolj dovzetni za IT novotarije, posledično ima ta starostna skupina 20 odstotkov več takšnih, ki so na prvo mesto postavili pametni telefon. Med tehnologijami, ki so najbolj priljubljene pri uporabnikih in potencialnih kupcih se na prvem mestu nahaja navigacijski sistem (za 37 % izmed vseh vprašanih je to 'življenjsko pomemben' sistem), sledi predvajalnik glasbe (13 %), ohranjevalnik hitrosti (11 %), infotainment sistem (10 %), modrozoba povezava (5 %) ter na koncu še parkirna asistenca, ki ostaja bolj 'individualna' domena, ker je zanjo glasovalo samo 4 odstotke vprašanih. Vgrajeni navigacijski sistem je nadpovprečno (50 %) priljubljen samo pri ženskih voznicah, predvsem tistih iz starostne skupine od 45 do 54 let. Nemci so razkrili tudi zanimivost, ki je povezana z avtomobilskimi znamkami. Medtem, ko boste med nemški vozniki volkswagnov našli samo dobro četrtino (26 %) odstotkov takšnih, ki cenijo vgradnjo navigacijskega sistema, je takšnih lastnikov audijev (48 %) in škod (56 %) precej več.
Starostno pogojena je tudi priljubljenost 'infotainment' sistemov. Najbolj so priljubljeni pri moških voznikih v starosti od 18 do 34 let (30 % izmed vseh vprašanih), nato sledi X generacija moških in žensk (26 %), sledijo vozniki in voznice na dolge relacije v starosti od 18-34 let (23 %). Pomembnost vgradnje USB priključka? Samo pri uporabnikih, za katere je pametni telefon 'svetinja'. Zato ima ta populacija 17 odstotkov več 'častilcev' USB izhodov. Na koncu nemške analize pridemo do izsledkov glede popularnosti avtonomno delujočih vozil. Dve tretjini (66 odstotkov) izmed vseh vprašanih nemških voznikov in voznic bi preizkusilo samodejno delujoči avtomobil, vendar ne takšnega, kjer voznik nima več nobene kontrole nad vozilom. Takšnih, ki verjamejo v marketinške pravljice o neverjetni varnosti v prometu, ki bo predstavljala posledico uporabe avtonomno delujočih vozil, je 15 odstotkov, še odstotek manj (14 %) je takšnih, ki o tem, da bi se peljali s takšnim avtomobilom sploh ne želijo razmišljati. Predvsem nemške ženske v starosti od 45 do 54 let so skeptične do vožnje s samodejno delujočim avtomobilom. Samo 49 odstotkov žensk iz te skupine bi sprejelo vabilo na testno vožnjo s samodejno delujočim avtomobilom, za 33 odstotkov sodelujočih žensk v tej raziskavi je možnost sprejetja takšnega vabila nična.
Pred kratkim smo dobili tudi študijo michiganske univerze z naslovom 'Motorists' Preferences for Different Levels of Vehicle Automation: 2016', kjer je sodelovalo 618 Američanov. Izsledki študije ne bodo všeč zaposlenim v avtomobilskem marketingu, ker je študija razkrila, da je za večino vprašanih klasična vožnja, kjer voznik konstantno ohranja nadzor nad vozilom, edina možna opcija upravljanja z avtomobilom. Nato sledijo 'polavtomatiki' (vozila, ki niso sposobna voziti povsem brez človeškega nadzora), najmanj priljubljeno opcijo transporta med vprašanimi v tej raziskavi, pa simbolizirajo popolnoma avtonomno delujoča vozila. Razlog za to je enostaven. Ljudje ne verjamejo marketinškim pravljicam o neverjetni varnosti za potnike, ki naj bi jo zagotovila popolnoma samodejno delujoča vozila. Tudi tisti vprašani, ki favorizirajo avtonomno delujoča vozila, se v končni fazi niso pripravljeni odreči možnosti prevzema kontrole nad vozilom, in to takrat ko to želijo oni. Želijo pa tudi to, da jih vozilo vedno opozori na to, da morajo kontrolo nad vozilom prevzeti sami. Študija, ki je trajala zadnji dve leti, je dokazala tudi to, da se mišljenje ljudi glede uporabe takšnih 'pametnih' avtomobilov ni ravno prav dosti spremenilo, navzlic marketinškemu pompu in senzacionalističnih naslovov nekaterih člankov ob predstavitvah novih modelov, ki so že tehnično sposobni izvršitve delno avtonomnih voženj v praksi …
Tretji primer prihaja iz Japonske, domovine sodobne zabavne elektronike, kjer elektroniki očitno ne zaupajo toliko kot v marketinških oddelkih nekaterih proizvajalcev. Pred nekaj dnevi je japonska vladna agencija NPA izdala dekret, ki proizvajalcem avtonomno delujočih avtomobilov ob javnih testnih vožnjah po japonskem ozemlju prepoveduje uporabo avtonomno delujočih vozil brez voznika, ker mora biti voznik v situaciji, ko lahko pride do odpovedi elektronike ali pa dogodka, ki ga programerji niso predvideli, v stanju, da hitro prevzame kontrolo nad testnim vozilom. Poleg tega morajo biti vsa testna vozila te vrste opremljena s črnimi skrinjicami po vzoru tistih, ki jih uporablja letalska industrija. Vsaka nesreča robotskih avtomobilov bo za seboj potegnila obsežno preiskavo nesreče, ki ji bo sledila tudi takojšnja prepoved testnih voženj. Predstavili pa so tudi nove kategorije avtonomno delujočih vozil, ki segajo od kategorije 1 (današnja vozila z nekaterimi elektronskimi pomočniki) do kategorije 4 (popolnoma samodejno delujoče vozilo). Do varne integracije samodejno vozečih vozil v javni promet, ko bodo avtomobili lahko komunicirali tudi s preostalimi udeleženci v prometu, bo minilo še najmanj 10 let. Šele takrat bodo resnično zanimive tudi novotarije, ki nam jih nekateri proizvajalci avtomobilov vsiljujejo že danes …
Zanimiv in poučen pa je tudi 'Googlov' video posnetek predstavitve novega pametnega avtomobila brez človeškega nadzora. Gre za parodijo, izvedeno ob moči kultne igre GTA 5.
