Iz Velike Britanije prihaja novica o novem prototipnem ultra-kompaktnem in zelo lahkem mestnem avtomobilu z vgrajenim motorjem na fosilna goriva. V ozadju tega projekta se skriva partnerski trio, katerega zadnje skupno predhodno sodelovanje sega v leto 1988, ko so zasnovali dirkalnik formule 1 z motorjem znamke Honda, ki sta ga takrat upravljala Ayrton Senna in Alain Prost.
Za finančno podporo tega projekta, ki predstavlja nadaljnji evolucijski razvoj leta 2010 in leta 2011 predstavljenih prototipov z oznakama T. 25 (bencinsko gnana različica) in T. 27 (striktno električno gnana različica), je tokrat poskrbela naftna korporacija Shell, medtem ko sta za samo konstrukcijo in izdelavo avtomobila poskrbela dva legendarna inženirja (konstruktor Gordon Murray in motorni 'guru' Osamu Goto) iz sveta formule 1. Ob tem so Nizozemci poskrbeli za razvoj primernih motornih mazil, ki nastajajo ob uporabi njihove tehnologije PurePlus. Zato so za primerno mazanje pogonskega sklopa uporabili motorno olje Shell Helix Ultra, ki je poskrbelo za še nižje trenje motornih sestavnih delov in na koncu tudi za še nižjo 'žejo' vgrajenega pogonskega sklopa. Avtomobil, ki se trenutno skriva pod razvojno oznako UEECC (Ultra Energy Efficient Concept Car), bo nastajal po novem delovnem procesu, ki so ga začeli razvijati pred petnajstimi leti in mu Britanci pravijo 'iStream® assembly process', ker naj bi proizvajalcu omogočal izdelavo vozil v tovarni, ki zavzame samo eno petino prostora od skupne delovne površine in volumna, ki ga za svoje normalno delovanje potrebuje običajna tovarna avtomobilov.
Čeprav je novi britanski izdelek manjši (dolžina: 2,4 metra (približno)) od smarta ali toyote iQ, ponuja v notranjosti potniške kabine dobre možnosti glede fleksibilne razporeditve vgrajenih treh sedežev, po zaslugi centralno nameščenega voznikovega sedeža pa tudi dobro preglednost iz vozila in možnost prodaje na vseh svetovnih tržiščih. V primeru, ko bo ta avtomobil uporabljal samo en človek, ponuja avtomobilček v zadku približno 720 litrov praznine za prevoz tovora, ob polni zasedenosti (trije potniki) pa vseeno ostane še vedno 160 litrov prostora za prtljago, kar predstavlja odličen dosežek pri izrabi obstoječega prostora glede na zelo kratko dolžino avtomobila. Pred nekaj leti so Britanci pokazali bencinsko gnani primerek z vgrajenim serijskim japonskim pogonskim agregatom, ki ga najdemo v večini današnjih japonskih 'kei-car' avtomobilov. Trivaljni 0,66-litrski motorček je takrat ustvaril 38 kW (51 KM) pogonske moči pri športnih 7000 vrtljajih v minuti, ki so malega Britanca pognali do 156 km/h, čeprav so Britanci iz varnostnih razlogov omejili hitrost na 145 km/h. Mestu primerno je tudi pospeševanje od 0-100 km/h, ker ga je zaključil v 16,2 sekunde.
Ker je ta avtomobil zasnovan po vzoru dirkalnikov, je tudi zelo lahek in varen, ker se je profesor Murray pri snovanju tega pristno urbanega avtomobila zgledoval po svojih prejšnjih športnih štirikolesnih izdelkih in ustvaril pravi mestni avtomobil z 'monocoque' karoserijo iz lahkih kompozitnih materialov (masa konceptnega vozila: 550 kg), ki je po zaslugi tehnologij iz sveta formule 1 ob trčenju sposobna absorbiranja večjih količin kinetične energije kot večina današnjih običajnih serijskih potniških vozil, posledično pa tudi bolj varen. Zanimiv je podatek, da je uporabljena razvojna programska oprema, ki so jo Britanci uporabili pri računalniških simulacijah trkov pravilno napovedala in prikazala obseg ter podobo poškodb, ki so pri T.27 (striktno električno gnana različica modela T.25) nastale ob resničnem trčenju. Britanska strokovna javnost je izvedeni poskusni trk iz leta 2011 (čelno trčenje z 40-odstotnim prekritjem pri hitrosti 64 km/h) takrat označila kot: »Major milestone in vehicle safety.« Britanski 'urban cruiser' bo po zaslugi premišljenih rešitev in majhne širine (1,3 metra) ponujal povsem nove možnosti glede izbire parkirišč, ker lahko eno običajno parkirno mesto po zaslugi izvedenega dostopa ali izstopa iz vozila sprejme tri, za 90 stopinj rotirana vozila, majhna širina pa ponuja tudi možnost vzporedne vožnje dveh vozil na enem voznem pasu. Povsem mestni pa je tudi obračalni krog s premerom 6 metrov.
Sedaj so razkrili tudi nekaj konkretnih številk, ki pričajo o ekonomičnosti in ekološki prijaznosti tega avtomobila. Ob premagovanju stotih kilometrov naj bi ta avtomobilček porabil samo povprečnih 2,64 litra bencinskega goriva, 34 odstotkov manj kot kakšen aktualni predstavnik kompaktnih kombilimuzin in celo 69 odstotkov manj kot iracionalni SUV modeli, kjer je poraba pogonskih goriv zaradi usklajevanja želja kupcev s svetovnimi 'Hype' smernicami že v osnovi za 25 odstotkov višja kot pri enako motoriziranih donatorjih tehnoloških platform. Lep primer te nepotrebne potratnosti pogonskih goriv prikažeta razumski in praktični golf ter modni tiguan, ker je tiguan v bistvu samo 'višje nasajeni' in težji golf, seveda pa to ne velja samo za modele znamke Volkswagen, temveč tudi za vse ostale podobne modelne naveze drugih proizvajalcev. Omenjajo pa tudi precej nižje CO2 emisije, ki jih ob vožnji ustvari konceptni avtomobil korporacije Shell. V povprečju so za 28 odstotkov nižje kot pri aktualnih kompaktnih kombilimuzinah iz evropskega B in C segmenta in celo 32 odstotkov nižje kot pri hibridnih vozilih, ker Britanci ob preračunavanju upoštevajo tudi količino 'pokurjenega premoga' v termoelektrarnah, ki je potreben za nastanek električne energije, ki potem poganja 'čista' električna vozila in hibride …
