V Ženevi se je predstavila tudi zadnja kreacija oblikovalske hiše Italdesign, ki je pred časom zamenjala lastnika. Tokrat so Italijani pokazali študijo GTZero concept, ki so ji nekateri kolegi že podelili naslov ene izmed najlepših letošnjih ženevskih študij z izredno zapeljivo oblikovanim zadkom, ki je posledica uporabljene 'Shooting-Brake' filozofije.
Čeprav trenutno obstaja kar nekaj, predvsem nemških proizvajalcev avtomobilov iz okolice Stuttgarta, ki očitno ne vedo (ali pa ne želijo vedeti …), da ima pravi 'Shooting-Brake' lahko samo tri karoserijska vrata, ker gre za športne avtomobile, ki nastajajo na osnovi pravih kupejev ali odprtih dvosedežnikov, obstajajo k sreči na tem svetu še vedno tudi ljudje, ki jim je jasno pravilno razumevanje pojma 'Shooting-Brake', ker to pojmovanje ne zajema 5-vratnih 'taksi karavanov' z nižjo strešno konstrukcijo.
Italijani pravijo, da so ob snovanju tega elegantnega 3-vratnega kombikupeja želeli ustvariti klasičnega predstavnika kategorije GT, ki pa bi istočasno izpolnjeval tudi ekološke zahteve sedanjosti. Lahko rečemo, da jim je uspelo oboje. Oblikovno je GTZero concept zelo zvest tradiciji, ker deluje kot križanec med dvema legendarnima modeloma znamke Lamborghini. Ob tem mislim na serijski kupe z modelno oznako espada (1968-1978) ter na legendarni unikatni vozni prototip iz leta 1966 z oznako 'Flying Star' II, ki simbolizira enega izmed najbolj vplivnih predstavnikov prestižnih 'Shooting-Brake' kombikupejev.
Edini izdelani primerek avtomobila, ki je nastal na skrajšani osnovi serijskega modela 400 GT, je kupil Jacques Quoirez, brat znane francoske pisateljice Francoise Sagan, ki je prestižni Lamborghinijev 3-vratni 'Shooting Brake' uporabljal za vsakdanje opravke.
Do sedaj je ta legendarni športni avtomobil, ki naj bi po pričakovanjih takratnega vodstva podjetja Carrozzeria Touring nadomestil model GT 400, zamenjal že nekaj lastnikov (trenutno se nahaja v znani kolekciji shooting brake avtomobilov nekega pariškega zbiralca), serijski model GT 400 pa je v realnosti zamenjal model islero. Italijani so ob tem omenili tudi vpliv njihove nekdanje kupe študije iz leta 1968, ki je znana kot italdesign bizzarrini manta.
Med ostalimi posebnostmi študije GTZero concept omenjajo tudi atraktivno izvedeno ('metulj') odpiranje in zapiranje edinega para bočnih karoserijskih vrat, aktivno aerodinamiko, lahko karoserijo iz ogljikovih vlaken, 4-kolesni pogon in 4-kolesno krmiljenje ter modularno zasnovo, ki dovoljuje tudi spremembe v notranjosti potniške kabine, ker je ta koncept v osnovi 2+2 kupe, ki se lahko prelevi v 3-sedežnik z enim pomožnim sedežem (3+1).
Za samodejno premikanje tega elegantnega in praktičnega športnika skrbijo trije elektromotorji s skupno 360 kW (490 KM) pogonske moči. Dva sta nameščena na prednji osi, tretji poganja zadnjo kolesno os. Največja končna hitrost tega avtomobila znaša 250 km/h (tovarniška omejitev), z enim samim polnjenjem akumulatorjev pa naj bi prevozil približno 500 kilometrov. Današnjemu času primerna je tudi futuristično izvedena armaturna plošča brez vseh fizičnih stikal, ker tu prevladujejo predvsem zasloni na dotik.
Lamborgini Espada 400 GT
Lamborghini Flying Star II
Bizzarrini Manta
